Denar je in ga ni

Kadar si zdrav, ne pomisliš na bolezen in na to, kaj bo v primeru, če doživiš infarkt in potrebuješ zdravljenje takoj, saj gre lahko za minute. A je takrat še kako pomembno, da ti dobro usposobljena ekipa z najsodobnejšo opremo ne le reši življenje, temveč prepreči invalidnost ali celo smrt.

Zato se s ciljem vsem omogočiti najboljše zdravljenje zdravstvo posodablja, kolikor se lahko. Deloma z lastnim denarjem, deloma s pomočjo države. Žal pa se ob tem rado zaplete, zlasti zaradi vedno premalo denarja. Tega je po odmrznitvi kriznih ukrepov in zavoljo večje gospodarske rasti sicer v državni in tudi v zdravstveni blagajni zdaj več. A več je tudi zahtev. Ne trdimo, da tudi te niso utemeljene. Je pa, žal, vselej tako, da znajo tisti, ki so bolj agresivni, bolj prodorni in imajo v rokah več moči, lonček k državnim jaslim pristaviti veliko prej od drugih.

Da je res tako, dokazuje tudi zadnji primer sindikata Fides, ki je za zdravnike - prvi - izsilil višje plače. S tem je odprl Pandorino skrinjico in na neki način zaprl vrata tudi posodabljanju in približevanju zdravljenja ljudem bliže domov. Ker so se, sicer povsem utemeljeno, zdramili še najslabše plačani, ki mesečno prejemajo zgolj miloščino, je prepad med razpoložljivim denarjem in zmožnostmi spet vse globlji. Čeprav so ti poklici, podobno kot gasilci in še kdo, še bolj upravičeni do dostojnejših plač.

Denarja torej, ki sicer je, spet zmanjkuje. Tudi za nove storitve, nove dejavnosti, dodatne ekipe za zdravljenje ... Eden takšnih primerov je tudi pomoč pri infarktu v najbližji bolnišnici, ki ima za te primere celo usposobljene ekipe in najsodobnejšo opremo. Vzorčen primer je izolska bolnišnica z novim angiografom. Tam bi te storitve lahko takoj nudili 24 ur na dan, a za takšen obseg dela ni denarja. Tako bodo, kljub zmožnostim, nujne primere ponoči in čez konec tedna še naprej z rešilci vozili v Ljubljano. Mimo Izole, kjer so za te intervencije poslej najboljše opremljeni.

---

---