Grmič, poln raznolikih cvetov

Junija 1907 so se na Dolenji Škofiji zbrali možje, med njimi tudi učitelj Josip Bertok, odločeni, da ustanovijo društvo, ki bo gojilo narodno in cerkveno petje ter glasbo. Tako je začelo brsteti “pevsko, godbeno in bralno društvo”, ki so ga ustanovitelji poimenovali Istrski grmič in letos praznuje 110-letnico.

Prireditev ob 110-letnici delovanja Kulturnega društva Istrski 
grmič so začeli z uprizoritvijo ustanovnega zbora društva.  Foto: Foto Belvedere
Prireditev ob 110-letnici delovanja Kulturnega društva Istrski grmič so začeli z uprizoritvijo ustanovnega zbora društva.  Foto: Foto Belvedere

ŠKOFIJE > “Teh 110 let je pokazalo, da so ustanovitelji izbrali več kot primerno ime - naš 'grmič' je doživel obdobja, ko je bujno cvetel, in čase, ko je tudi prisilno miroval. Od leta 1986 pa je spet oživel in neprekinjeno zeleni in raste,” pripoveduje Vlasta Jerman, ki Kulturno društvo Istrski grmič vodi od leta 2005. Letos, ko obeležujejo pomemben jubilej, so bili še posebej aktivni. Med drugim so pripravili in izdali bogat zbornik Korenine naše preteklosti navdihujejo kulturno delovanje danes, ki prinaša vpogled v začetke delovanja ter zgodovino društva vse do danes. V njem najdemo tudi zapise številnih njihovih sopotnic in sopotnikov.

Ravnateljica Osnovne šole Oskarja Kovačiča Vlasta Urška Baraga poudarja sodelovanje z društvom, ki bogati šolsko dogajanje, za ohranjanje dediščine jim je hvaležen tudi župnik Milan Kavčnik, dialektologinja dr. Suzana Todorović pa opozarja na pomemben prispevek članic in članov društva k ohranjanju domače narečne besede: “Negujejo jo s pesmijo, igro in pripovedjo in tako preprečujejo, da bi prehitro utonila v pozabo; novim prebivalcem jo približujejo kot del nesnovne kulturne dediščine, ki jo je potrebno spoštovati. Gre za izjemno dragoceno delo, ki vaščanom pomaga ohranjati pripadnost, izseljenim domačinom korenine, dialektologom pa dostop do govorice, ki z vsakim odhodom člana skupnosti postopoma izgublja svoje posebnosti.”

Kulturno društvo Istrski grmič bo prihajajoči torek, 19. decembra, ob 19. uri v Zadružnem domu na Škofijah pripravilo tradicionalno božično-novoletno prireditev Diši po praznikih. Letos bodo združili moči z Zvezo kulturnih društev Koper.

“Prirejalo bode društvo zabavno poučne večere”

Možje, ki so se leta 1907 v svojem kraju želeli posvečati ohranjanju svoje kulture in jezika, so v Pravila Istrskega grmiča zapisali še: “V dosego svojega namena in včasih pokritje lastnih stroškov prirejalo bode društvo zabavno poučne večere, društvene veselice in koncerte s petjem, godbo, deklamacijami, igrokazi, gledališkimi predstavami in z raznimi poučnimi govori ... Pri veselicah in koncertih bode se srečkalo na različne dobitke.” Istrski grmič je svojo formalno rast začel 1. januarja 1908 na ustanovnem občnem zboru v gostilni Ivana Božiča. In prav z uprizoritvijo rojstva svojega društva so članice in člani Istrskega grmiča začeli slovesnost, na kateri so nedavno v Zadružnem domu praznovali visoki jubilej.

Istrski grmič je ob svojih začetkih štel 54 članov - 31 se jih je vključilo v pevski zbor, 19 pa v godbo. A komaj začeto delovanje je najprej prekinila prva svetovna vojna, ki ji je sledil fašizem, za drugo svetovno vojno pa je prišlo še celo desetletje, ko so krajani Škofij doživljali številne pretrese. Njihov kraj je Morganova črta v letih 1947-1954 delila med cono A in cono B, mnogo krajanov se je v iskanju boljšega življenja odselilo, v izpraznjene domove pa so prišli ljudje iz različnih koncev Slovenije in nekdanje skupne države.

A petje in godba sta se kmalu vrnila v kraj. Za pomembno prelomnico velja leto 1953, ko je po štirih letih gradnje vrata odprl Zadružni dom, tri leta kasneje so krajani ustanovili Prosvetno društvo Istrski grmič, leta 1959 pa so z odmevno prireditvijo praznovali 50 let delovanja nekdanjega “pevskega, godbenega in bralnega društva”.

Sto članov in številne sekcije

Sledila so leta, ko je društvo bolj ali manj mirovalo, leta 1980 pa je na Škofijah zaživel oktet, ki je prepeval polnih 30 let. Nova prelomnica v rasti Istrskega grmiča je 1986: takrat je “ozelenel” kot Kulturno društvo Škofije, od leta 1991 pa deluje kot Kulturno društvo Istrski grmič, ki nadaljuje tradicijo tudi s tem, da se neumorno povezuje s sorodnimi društvi na Tržaškem.

Danes v Istrskem grmiču cvetijo različni cvetovi: približno sto članov deluje v različnih sekcijah: Ženski vokalni skupini Dekleta s Škofij, etno skupini Valmarinke, Recitacijsko-gledališki skupini, Raziskovalni skupini za ohranjanje kulturne dediščine, v posebni skupini pa se ohranjanju dediščine kraja pridružujejo učenke in učenci OŠ Oskarja Kovačiča.

Ob gostih - solistu Mariu Petvarju, Tamburaškem ansamblu France Prešeren iz Boljunca, harmonikarju Andreju Gropajcu ter violinistih Urošu Bubniču in Lari Štemberger - so vse sekcije društva sooblikovale tudi novembrsko slovesnost ob 110-letnici delovanja, na kateri jim je koprski podžupan Peter Bolčič izročil priznanje ter dejal, da je društvo, ki je v letih delovanja doživljalo vzpone in padce, vestno ohranjalo svojo prvotno nalogo: razvijati bralno, pevsko in glasbeno kulturo, predvsem pa ohranjati kulturno dediščino živo.


Najbolj brano