Mučenje živali je kaznivo

Ko se je nedavno na socialnih omrežjih pojavil posnetek s prerezanimi kosi hrenovke, v vsakem pa je bil skrit oster lesni vijak, nam je lahko v opomin nasvet ljubitelja živali, prirodoslovca Frana Erjavca. Ta je že leta 1888 v knjigi Domače in tuje živali v podobah zapisal: “Ne muči živali!”

Erjavec je tudi zapisal: “Človek sme žival priganjati k delu, za katero ima dosti moči, ali ne sme je preoblagati s pretežkim delom, ne sme je neusmiljeno nabijati in pretepati. Bog dopušča človeku ubiti ali zaklati živino, ki mu je potrebna za živež, za obleko in druge stvari. Dopuščeno mu je tudi ubijati in preganjati živali, ki so ali nevarne njemu in njegovim domačim živalim, ali mu sicer škodo delajo. Vse take sme ubijati - toda mučiti ne sme nobeno!”

Zato je nerazumno, da nekdo zapusti domačo žival in jo brez slabe vesti prepusti sami sebi. Eno najbolj krutih dejanj v bližnji preteklosti pri nas je bilo grozljivo dejanje, ko je gospodar psu vtaknil v gobec močno petardo, jo prižgal in kruto pokončal žival. Zakaj takšni ljudje sploh imajo žival? Če so kruti, jih mora doleteti kazenski pregon.

Osupljiv je bil tudi nedavni dogodek, ko je pes brez lastnika ogrožal prebivalce stanovanjske hiše v Kopru. Žival je bila brez nadzora, povodca, lastnik neznan. Razmere so uredili šele posebej za to usposobljeni ljudje in psa odpeljali v zavetišče.

Žal v javnost občasno prihajajo različne vesti o mučenju živali. Takrat se mnogi vprašamo, kakšni so lahko ljudje, ki načrtno mučijo živali. Tudi nedavna objava na socialnih omrežij iz sosednje države vzbuja jezo in grozo. Nekdo je namreč v kose hrenovk skril lesne vijake samo zato, da bi jih pojedli psi ali mačke. Težko si zamišljamo muke, ki bi spremljale smrt živali, ki bi takšno vabo pojedla! Strašljiv je cilj - ubiti žival tako zahrbtno in kruto, da je to že naklepni uboj.

Vsako mučenje živali je kaznivo, tako pri nas določa zakon o zaščiti živali in opredeljuje tudi odgovornost, ščiti življenje, zdravja in dobro počutje živali. Zakon določa pravila za dobro ravnanje in opredeljuje, kaj vse je mučenje in kaj vse je prepovedano. Zaščita živali je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali, lokalnih skupnosti in države, veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov, pa tudi lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali. Zajeta so tudi društva proti mučenju živali in druga društva, namenjena za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Za mučenje živali opredeljuje vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče oziroma ponavljajoče se trpljenje. V ta sklop sodita tudi nepotrebna in neprimerna usmrtitev živali.

Skladno s predpisi so med drugim prepovedani izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom, obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti (razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev), zank in limanic (izjema so uporaba lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo). Prepovedane so tudi namerna trajna ali začasna zapustitev živali, krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča trpljenje, poškodbe ali smrt, pa tudi izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, kadar ni usposobljena za preživetje v naravnem okolju.

Predpisi so zelo natančni in navajajo še veliko drugih prepovedanih dejanj ter njihovih posledic, ščitijo tudi hišne živali in opredeljuje naloge skrbnikov. Tako mora skrbnik storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali v njegovi oskrbi, preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. Dolžan je zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških normativov glede na vrsto živali. Med obvezami so tudi zagotovitev kakovostne in količinsko ustrezne hrane ter vode, ustreznega gibanja, preprečitev pobega in zagotovitev ustreznih bivalnih pogojev.

Ti predpisi sami po sebi tudi ne morejo zagotoviti boljšega in humanega obnašanja ljudi. Zato naj sklenemo spet z Erjavcem: “Kdor ima živali rad, komur se smili uboga živina, temu se bode smilil tudi človek, ta ne bode zaničeval in preganjal svojega bližnjega. Kdor pa z živino grdo ravna, temu otrpne srce tudi proti ljudem”.

---