V kakšen svet se je rodil ta otrok?

“Končno smo ga dočakali. Kaj takega na tem delu Evrope še ni bilo posnetega. Kot družba smo potrebovali tak film,” je bilo predsinočnjim slišati po izolski projekciji celovečerca režiserja Janeza Burgerja. Pretresljivo socialno dramo Ivan je spodbudilo rojstvo.In film se začne s prizorom rojevanja.

IZOLA > Ivan je zgodba o Mari (Maruša Majer), mladi, ranjeni in osamljeni ženski, ki je otroštvo preživela v rejniški družini. Ko rodi svojega otroka, ji je najprej povsem tuj, zavrača ga, saj obsesivno išče stik z Rokom (Matjaž Tribušon), otrokovim očetom, sicer starejšim, bogatim in poročenim moškim, vpletenim v gospodarski kriminal. Mara se, pasivna in nebogljena, znajde sredi surovega sveta; ko jo sodelavci Rokove žene brutalno pretepejo, se zateče v varno hišo. In potem mora sprejeti niz odločitev. Idejo za film je Janez Burger dobil ob rojstvu svojega drugega sina, Aleksandra, ki mu je film tudi posvetil. “Ko dobiš otroka, postaneš bolj občutljiv. Mene je takrat pretresla misel - v kakšen svet, v kakšno družbo se je rodil in kaj lahko naredim jaz. Ob tem vprašanju sem se prestrašil, začutil brco v trebuh, v sebi pa krik, podoben tistemu, ki se iz Marinih ust izvije v sceni ob zidu,” je režiser o nastajanju filma med drugim povedal v Art kinu Odeon.

Ivan se začne s posnetkom pravega poroda. In ta je bil po Burgerjevih besedah za film ključen: “Ko sem gledal posnetek na monitorju, sem si rekel: 'Uau, to pa je zares!' Zavedal sem se, da če s tem štartamo, potem lahko vsak segment, ki ne bo tako 'zares' kot tisti mali tam, ki se je pravkar rodil, film v hipu podre. Zato smo si s celotno ekipo pred začetkom snemanja ogledali ta prizor.”

Prepričljiv je moral biti tudi scenarij: s Srdjanom Koljevićem, Melino Koljević in Alešem Čarom je Burger zato temeljito raziskal, kako deluje socialni sistem: “Ko smo začeli pisati, nismo imeli pojma, s kakšnimi zgodbami se srečujejo psihologinje v porodnišnicah. Prav tako nismo vedeli, kaj se dogaja v varnih hišah, saj nobeden, ki ima srečo, ni bil tam ... Skratka, precej smo raziskovali in na premieri so nam psihologi, zdravniki in socialni delavci rekli, da smo jih dobro 'zadeli', česar smo bili seveda zelo veseli.”

Aleksander ima zdaj dobrih pet let, Ivan pa “šiba” po festivalih; pred dnevi je doživel mednarodno premiero v Talinu, sinoči pa so ga prikazali še na Festivalu avtorskega filma v Beogradu. Četrti celovečerec, ki ga je Burger posnel za velika platna, je bil izjemno dobro sprejet na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Občinstvo ga je po projekciji v Avditoriju Portorož pospremilo z dolgimi ovacijami, za najboljši film festivala so ga razglasili filmski kritiki ter žirija Art kino mreže Slovenije, prejel pa je tudi šest vesen; za najboljši igrani celovečerec, najboljši scenarij, glasbo (Damir Avdić), fotografijo (Marko Brdar), masko (Alenka Nahtigal) in najboljšo žensko vlogo. Odigrala jo je Maruša Majer, ki je po Burgerjevem mnenju ustvarila eno najekstremnejših vlog v zgodovini slovenskega filma: “V slovenskem filmu imamo precej velikih ženskih vlog, mislim pa, da nobena ni tako zelo ekstremna kakor ta. Sprememba, ki jo doživi lik Mare, je namreč izredno intenzivna, močna in težka, Maruša pa je šla v dojemanju vloge res zelo daleč.”

Burger v Ivanu gledalca sooči z neprizanesljivo diagnozo brutalnosti časa in družbe, v katerih živimo, v katerih se izgubljamo in v katerih se obupano in krčevito poskušamo najti.

---