Skrb ostarelih terja znanje

Starostna krhkost in oslabljenost sta poglavitna vzroka za povečanje stroškov zdravljenja ostarelih. V EU je takšnih ljudi vse več, kar predstavlja zdravstveni in socialni izziv. Povezani sta z upadom telesnih funkcij, pomnjenja in sposobnosti za samostojno življenje. Krhkih je po strokovnih ocenah desetina starejših od 60 let in četrtina tistih nad 80 let starosti.

S starostjo se povečuje delež ljudi, ki postajajo vse bolj 
odvisni od pomoči drugih.  Foto: Leo Caharija
S starostjo se povečuje delež ljudi, ki postajajo vse bolj odvisni od pomoči drugih.  Foto: Leo Caharija

Ker gre za resen problem, so ta vprašanja nedavno razčlenjevali na mednarodni konferenci, ki jo je v Ljubljani pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO). Posebej so poudarili, da je mogoče proces, ki vodi do starostne krhkosti in oslabljenosti, upočasniti ali celo zavreti, kadar problem dovolj zgodaj odkrijejo in začnejo zdraviti.

Gre za multidisciplinarno obravnavo, od preventive do kliničnega dela, pa tudi telesno aktivnost, primerne prehrane, zdravil, informacijsko-komunikacijske tehnologije ... Udeleženci so poudarili tudi potrebo po krepitvi sistemov dolgotrajne oskrbe ostarelih, ki omogoča boljše sodelovanje med zdravstveno in socialno oskrbo starejših. Skrb za krhke ostarele mora biti ena od prioritet vsake družbe.

V različnih zdravstvenih sistemih po svetu že obstajajo programi, nacionalni plani in smernice obvladovanja krhkosti. V Sloveniji pa še ni vzpostavljen sistem, ki bi zagotavljal sistematično prepoznavanje in najbolj optimalno oskrbo bolnikov, ki so krhki in izpostavljeni tveganju za razvoj nezmožnosti samostojnega življenja ali izgubo opravilne sposobnosti.

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 Skupaj za družbo zdravja opredeljuje razvoj geriatrične medicine, ki predvideva aktivnosti na področju zagotavljanja celovite geriatrične obravnave krhkih bolnikov ter aktivnosti za umeščanje geriatrične obravnave v zdravstveno dejavnost na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Prav tako predvideva povezovanja s socialnim varstvom za boljše prepoznavanje in zadovoljevanje potreb po tovrstni obravnavi.

Ukrepi v okviru aktivnosti za razvoj geriatrične medicine v Sloveniji predvidevajo vzpostavitev geriatričnih oddelkov in drugih oblik geriatrične obravnave v bolnišnicah. Predvidena je tudi priprava smernic in protokola za obravnavo krhkosti ter usposabljanje strokovnjakov za njihovo izvajanje. V ta sklop sodi tudi povezovanje zdravstva in socialnega varstva, saj lahko le skupaj zagotovita ostarelim, ki jim pešajo moči, čim daljše bivanje v domačem okolju.

Januarja letos se je začel triletni projekt skupnega ukrepanja o preprečevanju krhkosti (JA-ADVANTAGE). Po besedah Branka Gabrovca z NIJZ, ki v okviru tega projekta vodi delovno področje obvladovanja krhkosti na ravni posameznika, “projekt prispeva k boljšemu obvladovanju krhkosti v Evropi in omogoča širše povezovanja ter ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o krhkosti ter ukrepanju”.


Najbolj brano