Oljkarji za sistemske rešitve

Slovensko oljčno olje je kakovostno, zdravo, so predstavniki pridelovalci poudarili ob včerajšnjem svetovnem dnevu oljk, ki ga bodo poslej obeleževali tudi pri nas. Ob priložnosti so tudi opozorili, kaj bi naše oljkarstvo potrebovalo, da bi se dobro razvijalo. In te napotke povzema pojem usmerjena politika.

ŠEMPETER > Kot je na dogodku, ki ga je gostila šempetrska srednja biotehniška šola, na kateri med drugim obratuje manjša torklja, povedala Milena Bučar Miklavčič z inštituta za oljkarstvo pri koprskem znanstvano-raziskovalnem središču, želijo slovenski pridelovalci te vrste olja z obeležbo tega dne povedati, da so prisotni, da so mednarodno povezani, da imajo iste cilje v vsem mediteranskem prostoru. Četudi se v Sloveniji na leto iztisne le od 500 do 700 ton olja iz desetkrat toliko plodov, kar je v primerjavi s tujino malo, je poudarila, da so kljub temu prepoznavni na mednarodni ravni: “O nas se govori, imamo velike priložnosti; tudi v Argentini, recimo, vedo za nas in da je naše olje kakovostno.”

Dobra za pridelavo in za pokrajino

Oljka v Sloveniji, skoraj vsa v Istri, Brdih in v Vipavski dolini, danes prekriva približno 2000 hektarjev površin in se še širi. Tudi na goriški Kras, kjer so po besedah predsednikov briškega oziroma goriškega društva pridelovalcev Božidarja Slivnjaka in Vlada Uršiča posamezniki uredili zgledne nasade. Teoretično bi bilo mogoče to trdoživo sredozemsko drevo zasaditi na še tisoč hektarjih, je povedal vodje zveze društev oljkarjev Miran Adamič. Navsezadnje bi za to bile primerna tudi mnoga opuščena ali zaraščena zemljišča. To se že dogaja posebej na Goriškem, kdaj tudi na račun trt. Po opažanjih Uršiča mladi nimajo interesa obdelovati vinogradove, ker je danes to domena dobrih kletarjev. Še vedno pa čutijo, da je treba na zemlji posaditi neko kulturo. In oljka je najmanj zahtevna, prvih pet let je dovolj, da si do nje prijazen. “Kasneje se začne delo z njo in trudimo se izobraževati ljudi, kako se to dela. S tem želimo povečati pridelavo olja in tudi polepšati kulturno krajino in to je trend na ožjem delu Goriške, kjer je na voljo več takih površin kot v Brdih,” je še dodal.

Manjka vse od drevesnice naprej

Žal pa po razlagi Uršiča ni kmetijske politike za področje oljkarstva, celo pri obdavčitvi pridelka se, je dejal Adamiča, pozablja, da čeprav je oljka druga najbolj razširjena sadna vrsta pri nas, ni običajna sadna vrsta. Bučar Miklavčičeva je pojasnila, da zato, ker končni pridelek ni plod, kot pri sadju, ampak olje, ki se v plodu skriva.

“Toda pobudo prevzemamo društva, članom svetujemo celo, kaj naj sadijo, saj ni sadilnega materiala,” je eno od posledic pomanjkanja kmetijske politike za oljko opisal Uršič. Oljkarji sadike večinoma kupujejo v Italiji, pri izbiri so ljudje prepuščeni sami sebi. Namesto tega bi Uršič pričakoval “usmerjevalno politiko, preko katere bi dosegli poenotene vrste oljčnega olja pri nas”. Ter urejeno vzgojo in sajenje avtohtonih sort. Kot je za primer navedel podpredsednik oljkarskega društva Štorta Piran Benjamin Ličer, rastejo v Istri tako stare vrste, da niso zabeležene niti v najbolj obsežnih popisih.

Sistemsko urejena “banka sadik”, ki bi jo po mnenju Bučar Miklavčičeve morala podpirati država, da ne bi bila odvisna od rentabilnosti, in bi prekinila stihijo na tem področju, pa je le eden od problemov te vrste. Oljkarjem bolj prilagojeni razpisi za pridobivanje subvencij bi bili tudi dobrodošli, je rekel Adamič, enako bi lahko bili bolj prijazni predpisi na področju rabe škropiv, certificiranja kakovosti olja. In še bi se dalo našteti ovire za pridelavo, denimo stroške, ki jih nosijo slovenski oljkarji, ne pa njihovi kolegi drugod v Evropi.

Drago, a dobro

Vse to pa v končni fazi vpliva tudi na ceno olja. Slovensko je razmeroma drago, po 12 do 15 evrov na liter. Sicer se skoraj vse proda, v dobršni meri pri kmetih. V trgovinah pa je konkurenca strašanska, sploh ker se kot izvrstno oljčno olje prodaja marsikaj in ima zato na tem področju ozaveščanje potrošnikov toliko pomembnejšo vlogo. “Tudi v osrčju Španije boste našli oljčna olja za od dveh do 20 evrov,” je Milena Bučar Miklavčič ponazorila, da kakovost pač stane. In ta je pri slovenskem oljčnem olju malodane gotovost.

AMBROŽ SARDOČ

---