Veselje na domači brjači (foto+video)

“Kaj takega! Kakšno vzdušje! Ne morem verjeti, da je kaj takega sploh mogoče! Povezati tako različne muzičarje in pripraviti tak koncert, kaj koncert - praznik! To zmorejo le Ana Pupedan,” je bil navdušen Davorin Bešvir, pevec zasedbe Pridigarji in eden od mnogih glasbenih prijateljev, ki so se Pupedancem pridružili na petkovem koncertu ob 25. rojstnem dnevu Ane Pupedan.

 Foto: Maksimiljana Ipavec
Foto: Maksimiljana Ipavec

PIVKA > V šotoru ob dvorani Skala, ki se je po koncertu počasi odpravljala spat, so obiskovalci še rajali ob uspešnicah Ane Pupedan. Igraliin prepevaliso jih Zapušanci, Anini bratranci” iz Kočevja. Bobnar Marko Doles, kitarist Boštjan Požar, pevec in violinist Simon Avsec ter basist Peter Žnidaršič pa so si medtem (spet) pripravljali inštrumente. Čakali so še eno gostjo, igralko Medeo Novak, ki je v Pivko prihitela z gledališke predstave Beraška opera v Novi Gorici, da bi z njimi zapela Resničen svet. In verjetno se je marsikdo od tistih, ki so prišli na slavje ob 25. obletnici najslavnejšega pivškega benda in slovenskega glasbenega fenomena, uščipnil, da bi preveril, ali je vse to res ali pa je štrbunknil v kolektivne sanje. Kajti toliko veselja, povezanosti, spoštovanja, vedrine in medsebojne naklonjenosti človek res ne sreča prav pogosto.

Skala se je tresla in pokala od navdušenja debeli dve uri. Pod odrom in na tribunah so prepevale različne generacije, in tako je bilo tudi na odru.

Pupedanci so koncert začeli s himno Ana Pupedan, prvo skladbo s prvenca Anje Pupedanjü (1995). Za bobne pa tokrat ni sedel Doles, ampak njihov najmlajši glasbeni gost, šestletni Svit Vidrih iz Podrage. Odbobnal je “kot velik”, si prislužil bučen aplavz, predal palčke, Ana Pupedan pa se je še za par minut pomudila Na domači brjači, potem pa švignila Do neba. Fantje so tudi tokrat, tako kot na velikem koncertu pred petimi leti, za svojega Pippa Bauda določili Draga Misleja-Mefa, ki je povezoval program, zapel Erotični song, občinstvu dal preizkusiti single Padle so zastave s prihajajoče nove plošče in pri pesmi Kriva je trava nadomeščal Slavka Ivančića.

S frontmanom zasedbe Big Foot Mama so Pupedanci še za hip ostali pri prvi plošči: Grega Skočir je zapel komad Pijan, potem pa so združili moči pri Vrn' se k men. In po takem ključu - z eno svojo in eno njihovo - so se zvrstili večinoma vsi gostje. Gledam v iluzijo so slavljenci zaupali Severi Gjurin, ki so se ji pri skladbi Kadar sva sama pridružili v akustični Ante Upedanten izvedbi.

Zoran Predin, ki je pred desetimi leti v Skali na pupedanski obletnici zapel Erotični song, je tokrat v popolni jurščini skočil v Šan lejp tih večjr, občinstvo je navdušeno prepevalo Bolj star, bolj nor, potem pa so Našo drago Lidijo družno poslali k vojakom.

Pri tej državljanski dolžnosti se je s svojo interpretacijo Lili Marlen ustavil tudi dolgoletni prijatelj in sopotnik Ane Pupedan, Pivčan Pavel Tanko. V pesem Kolodvorska 40 je zapisal zgodbo svojega sina, ki je novi domovini služil le 14 hišnih številk stran od doma. Še preden so oder s Pupivškim repom, Burekom in Keš pičkami zavzele združene raperske sile v podobi Klemna Klemna in RecycleMana, so Pupedanci občinstvu z Janijem Kovačičem podelili štiri koščke “besnila”: Karierno kavbojska, Ameba, Kanibali in Globalno segrevanje, sicer lani zapakirane na dvojni album Besne pesmi.

Nej u toujmi stili je tokrat z Ano prepričeval Rudi Bučar, ki je občinstvo v Pivki v ples potegnil še s svojo Sen znala jes. Z Davorinom Bešvirjem, prvim možem ska benda Pridigarji, se je Ana Pupedan zapodila v Norost in se spustila v komad Lovska, košček skladbe Lep dan za smrt, uspešnice zasedbe Niet, pa je njihov pevec Borut Marolt odpel kar po pivško ter fantom pomagal še pri njihovi himni, ki je zaružila tudi tik pred koncem koncerta. Pupedanci so mu hoteli - tako kot to počnejo tudi sicer - piko sicer postaviti z a ca-ppella izvedbo ljudske Pod rožnato planino, pa jim je med skupnim poklonom vseh nastopajočih načrte prekrižal prijatelj Jani. Začel je prepevati svojo skoraj ponarodelo Delam, pri kateri so mu pomagali vsi - na odru in v dvorani.

“Težko najdem prave besede, s katerimi bi natančno opisal, kar sem doživljal na odru. Ves koncert se mi je zdelo, da vame iz dvorane pljuska eno samo veselje,” je včeraj avanturo podoživljal basist Peter Žnidaršič. In doda, da se mu je na trenutke zazdelo, kakor da vsa dvorana utripa v “pupedanski” veri: “Res je dragoceno, ko vidiš, da v tej brezčutni kapitalistični blodnji ljudje niso izgubili medsebojne povezanosti pristne vedrine. Še je upanje.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano