Veliko dekorja, malo vsebine

Na 52. Borštnikovem srečanju je veliko nagrado za najboljšo uprizoritev prejela Nemoč zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Od primorskih gledališč se je v tekmovalni program uvrstilo le SNG Nova Gorica; predstava Peter Kušter je dobila nagrado za prevod, ki je delo Andreja Rozmana Roze.

MARIBOR > V mariborski Drami se je sinoči s podelitvijo Borštnikovega prstana, ki ga je prejela Saša Pavček, ter nagrad gledališkim dosežkom v minulem letu sklenilo 52. Borštnikovo srečanje. Žirija je v obrazložitvi velike nagrade za najboljšo uprizoritev zapisala, da so snovalci predstave Nemoč ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti: “Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo.” Nemoč je tudi predstava z najboljšo scenografijo (Damir Leventić), z vlogo Hansa Schniera pa je v predstavi žirijo prepričal Nik Škrlec, ki je prejel nagrado za mladega igralca. Nagrada za najboljšo režijo je šla v roke Žige Divjaka, ki je na oder Slovenskega mladinskega gledališča postavil predstavo Človek, ki je gledal svet.

Člani žirije so bili soglasni, da je se je Andrej Rozman Roza v prevodu Petra Kuštra ponovno izkazal za virtuoza jezika: “Njegov prenos besedila v slovenski jezik je izrazito gledališki, živ in plastičen. Z lahkoto prehaja med visokim literarnim in nižjim pogovornim jezikom, ob čemer vzpostavi novo celoto, igriv in bogat jezikovni univerzum.”

Pod najboljšo kostumografijo se v predstavi Leonce in Lena Mestnega gledališča ljubljanskega podpisuje Alan Hranitelj, skladatelj in glasbenik Damir Avdić pa je za glasbo v Antigoni (SNG Drama Ljubljana) prejel nagrado za avtorsko glasbo. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval Uroš Trefalt, v njej pa so bili še Milan Mađarev, Maja Šorli, Simona Semenič in Miko Jaakkola, je podelila štiri nagrade za igro. Prejeli so jih Ana Urbanc (za vlogi Jenny v uprizoritvah mariborske Drame Tisti občutek padanja in Majdalenkev Ljudožercih), Maruša Majer za vlogo v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter Grega Zorc za vlogo v isti predstavi ter igralski kolektiv Človeka, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.

Žirija se je odločila, da nagradi še umetniški kolektiv predstave Ljudožerci (SNG Drama Maribor), saj uprizoritev besedila v današnjem času dokazuje, “da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot”.

Žirija je v poročilu o svojem delu pritrdila selektorici Petri Vidali, da je bila gledališka bera na slovenskih odrih v minuli sezoni slabša: “Na mariborskih odrih smo v tekmovalnem programu videli veliko razkošnega dekorja in malo vsebine ... Povečini smo gledali predstave, ki se ukvarjajo same s sabo in se izogibajo zavzemanju jasnega stališča in samorefleksije do lastne pozicije v slovenski družbi in umetnosti. Posledično ne nagovarjajo gledalcev in prostorov, v katerih živimo, in ne vzpostavljajo odnosa do sveta.” V izbranih predstavah so jih pritegnili posamični elementi predstav, največkrat igralske kreacije, a za dobro gledališče igralčev znoj ni dovolj. Opozorili so še, da dramsko besedilo trenutno ni aktualno, saj so od enajstih predstav le štiri narejene po dramski predlogi, ter “da ustvarjalci predstav dajejo jezik v drugi plan.”

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je za najboljšo predstavo izbralo koprodukcijo AGRFT in Lutkovnega gledališča Ljubljana Zločin in kazen. Predstavo je po predlogi Fjodorja M. Dostojevskega režirala Mirjana Medojević.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---