Zbrane sanje naše rojene pripovedovalke

Polonca Kovač, ena naših najbolj priljubljenih pisateljic za mlade, je 80 let sicer dopolnila že 19. februarja, a so ji svojci, prijatelji in sodelavci na četrtkovem druženju v ljubljanski knjigarni Konzorcij povedali, da takšen jubilej človek lahko praznuje kar vse leto. Sploh če dobi še antologijo, kakršna je Kaj se komu sanja.

Polonca Kovač zna nagovoriti tako otroke kakor odrasle.   Foto: ANDRAŽ GOMBAČ
Polonca Kovač zna nagovoriti tako otroke kakor odrasle.  Foto: ANDRAŽ GOMBAČ

LJUBLJANA > S sinje modro antologijo pri Mladinski knjigi nadaljujejo niz izbranih del naših piscev in ilustratorjev za mlade. Polonci Kovač so že ob prejšnji okrogli obletnici posvetili Zverinice od A do Ž, v katere je Marjana Kobe uvrstila pet del: Zverinice z večne poti, Pet kužkov išče pravega, Jakec in stric hladilnik, Težave in sporočila psička Pafija in Vesoljsko jajce ali 1 + 1 = 5.

Vse te in še druge se zdaj bratijo v antologiji Kaj se komu sanja, naslovljeni po knjigi iz leta 1990, ki je Polonci Kovač zelo ljuba, je v Konzorciju pojasnila urednica Irena Matko Lukan. V prvi izdaji je pravljice ilustriral Milan Erič, tokratne, “bolj po meri” Polonce Kovač, pa so delo Marjana Mančka, njenega dolgoletnega sodelavca. “S humorjem in življenjskostjo se me je zmeraj dotaknila, da sem liste papirja rad polnil z liki, ki jih je dala na svet,” je dejal Manček, Polonca Kovač pa je brž pristavila: “In zmeraj si dodal hakeljček, da sem rekla: o, to je pa manjkalo!”

Poleg Mančka so podobe k njenim zgodbam prispevali še Marjanca Jemec Božič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Ana Košir, Aco Mavec, Matjaž Schmidt, Melita Vovk in Alojz Zorman Fojž, vsi prisotni v antologiji, ki jo je likovno uredil Pavle Učakar.

Nič ni sentimentalna

“Polonca Kovač je rojena pripovedovalka,” je poudarila Marjana Kobe, tokrat avtorica spremne besede. “Svoje zgodbe pripoveduje tako živo, da pri priči vzpostavi doživljajski stik z bralci vseh starosti. Njen opus je odprt tako mladini kakor odraslim. V besedilih vzpostavlja sporočilno večplastnost, vedrina in humor se ujameta z blago ironijo, ob kateri se seveda muzamo odrasli bralci.”

Polonca Kovač uvaja novosti v sodobno slovensko mladinsko književnost, predvsem na ravni pripovedne proze, poudarja poznavalka: “Polje iracionalne proze širi s poosebljanjem živali, z oživljanjem igrač in drugih predmetov, tu pa so še znani liki iz starodavnega pravljičnega izročila, ki jih demitizira in učinkovito posodobi. Tudi v okviru realistične proze pri njej razbiramo inovativne pripovedne strategije.”

Ugotavlja, da je opus Polonce Kovač estetsko zelo suveren, še posebej pa poudarja njena literarno-poučna besedila: “S tem korpusom besedil je postavila nove standarde na Slovenskem. So zelo življenjska, pa čeprav so povečini iracionalno intonirana. Zdi se mi, da je nemara ta življenjskost ena od najmarkatnejših odlik njenega dela.” Dodala je še, da zgodbe Polonce Kovač “nikoli niso niti za troho sentimentalne”.

Vliva nam upanje

Pri izboru zgodb je sodelovala tudi avtoričina vnukinja in sodelavka Mladinske knjige Nika Kovač, ki ugotavlja, da so babičine zgodbe primerne za vse generacije, a jih sama v otroštvu niti ni brala: “Po njih nisem segala pogosto, predvsem ker so vse učiteljice slovenščine želele, da jih berem na vsaki šolski prireditvi. Predpostavljale so, da je prav ona moja najljubša pisateljica. Nekaterih se zdaj, ob ponovnem branju, sploh nisem spomnila, nekatere pa so mi ljube že od otroštva.”

Najbolj jo je zdaj ganila ugotovitev, kako ostro, natančno Polonca Kovač opisuje svet okoli sebe: “Opozarja na nepravičnosti, na krivice, na to, da vsi ljudje morda vendarle nimajo samo dobrih namenov, a to v svojih zgodbah počne zelo nežno in vsaka njena pravljica ti na koncu vliva upanje. V resnici je lepo in moramo se boriti naprej. Tudi sama sem se iz teh pravljic zdaj veliko naučila in Polonco vidim povsem drugače.”

Najbolj redkobesedna je bila na predstavitvi sama avtorica. “Ustvarjanje je veselje, to je pa tudi vse,” je skomignila. V veselje ji je najprej žegen prvih, testnih bralcev, pravi, zatem zadovoljstvo urednikov, pa seveda tudi ilustracije.

“Nekatere moje knjige niso imele sreče, mnoge pa so jo imele, tudi tale nova,” se je še nasmehnila Polonca Kovač.

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano