Znanstveniki so opazovali trk dveh nevtronskih zvezd

Znanstveniki iz kolaboracij LIGO in Virgo ter približno 70 observatorijev po vsem svetu so razkrili pomembno odkritje na področju gravitacijskih valov. Zaznali so zlitje dveh nevtronskih zvezd v naši “bližnji” okolici, “zgolj” 130 milijonov svetlobnih let od Zemlje. Pri odkritju so sodelovali tudi slovenski in tudi primorski raziskovalci.

WASHINGTON, LJUBLJANA, NOVA GORICA > Gravitacijske valove je teoretično predvidel že Albert Einstein. Znanstveniki so jih pred dvema letoma tudi dejansko zaznali in za ta dosežek dobili Nobelovo nagrado za fiziko. Gravitacijski valovi, ki si jih lahko predstavljamo kot gubanje tkanine prostor-časa, so zdaj, ko jih s posebnimi detektorji znamo zaznati in izmeriti, vir nadvse zanimivih in raznovrstnih informacij o dogodkih v vesolju. V dveh letih, kolikor je minilo od prve zaznave valov, se je nabralo že več zanimivih opažanj. Avgusta letos pa je znanstvenike presenetil dolg in izrazit pojav, za katerega so ugotovili, da je trk dveh nevtronskih zvezd.

Novica, milijone let

Nevtronske zvezde so najmanjše in najgostejše zvezde, kar jih poznamo. Nastanejo, ko velike zvezde eksplodirajo v supernove. V galaksiji, imenovani NGC 4993, sta se dve nevtronski zvezdi v spirali približevali druga drugi in nazadnje trčili.

Povzročili sta gravitacijske valove, ki jih je bilo moč na Zemlji zaznavati kar 100 sekund, in močan izbruh gama žarkov, ki smo ga na našem planetu videli dve sekundi za valovi. V naslednjih dnevih in tednih pa še druge oblike izbruhov svetlobe in elektromagnetnih sevanj. Vest o trku dveh nevtronskih zvezd v vesoljski perspektivi sicer ni ravno sveža. Ker je galaksija od nas oddaljena nepredstavljivih, a v astronomskem merilu še vedno majhnih 130 milijonov let, je do nas potovala zelo dolgo.

Novo pa je to, da so znanstveniki z odličnim mednarodnim sodelovanjem uspeli zaznati več različnih učinkov, od gravitacijskih valov, preko gama žarkov do drugih oblik sevanja, istega pojava, vključno z vidno svetlobo ter tako določili kraj dogodka. In to zelo redkega. “Naše analize kažejo, da se dogodek s tako močjo in učinkom dogodi le vsakih 80.000 let,” je pojasnila Laura Cadonati, fizičarka iz kolaboracije LIGO. “Zelo vznemirljivo je biti priča redkemu dogodku, ki spreminja naše razumevanje delovanja vesolja,” se je na odkritje odzval France A. Córdova, direktor fundacije NSF, ki financira projekt LIGO.

Znanstveni mozaik

“Odkritje je prelomno ne le, ker gre za prvo detekcijo gravitacijskih valov iz zlitja nevtronskih zvezd in prvi dogodek gravitacijskih valov z znanim krajem nastanka, pač pa tudi zaradi vrste in števila observatorijev, ki so sodelovali pri opazovanjih: to je prvi dogodek, ki so ga zaznali tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi s sateliti in teleskopi za različne vrste svetlobe, spremljali pa so ga tudi s posebnimi detektorji za delce iz vesolja,” ocenjujejo na Univerzi v Novi Gorici, ki je prispevala košček v mozaik odkritja.

Ob njej pa še Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Univerza v Ljubljani. Med nekaj tisoč raziskovalci, ki so sodelovali pri intenzivnem proučevanju tega dogodka, je skupaj dvanajst znanstvenikov s slovenskih ustanov.

VESNA HUMAR

---