Mariborsko Pohujšanje v Trstu

V Slovenskem stalnem gledališču Trst letošnjo abonmajsko sezono začenjajo s poklonom Ivanu Cankarju: drevi ob 20. uri in jutri ob 16. uri bodo gledalcem ponudili Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. S predstavo v režiji Janusza Kice bo v Trstu gostovala mariborska Drama.

TRST > “Z izbiro slovenskega književnika, ki je na poseben način zapisal svoje ime v tržaško zgodovino, se Slovensko stalno gledališče že s prvim dogodkom spominja pomembne obletnice, ki bo zaznamovala slovensko gledališko in literarno sceno v letu 2018,” pojasnjujejo v tržaškem teatru in dodajajo, da bodo ob stoletnici Cankarjeve smrti pripravili več dogodkov.

Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1907) velja za najmodernejše in najbolj svetovljansko Cankarjevo delo. “V simbolno-ironičen naslov je Cankar skril umetnika, katerega prihod razburi 'čednostne' Šentflorjance. Blagoslovljeni dolini še zdaleč ni do tega, kot pravi župan, da bi 'redila in pitala umetnike, tatove, razbojnike in druge postopače'. Navidezno pokončni dolinci pa klecnejo, ko Peter zaigra na njihovo slabo vest, na provincialno zadrtost, dvoličnost, potlačene perverzije, prikrite pregrehe in neizživete želje,” so o predstavi zapisali v mariborski Drami. Režiser Janusz Kica, ki se je pri tej predstavi prvič srečal s Cankarjem, je Pohujšanje razumel kot zanimivo umetniško študijo o specifičnem psihosocialnem ustroju rigidne in mentalno primitivne družbene skupnosti, ki ni samo slovenski, ampak splošni pojav, ter v zvezi s tem vprašanje o obstoju umetnosti v takšnih razmerah. “Šentflorjanci delujejo po načelu 'roka roko umije', zato lahko drug drugega neprenehoma izsiljujejo in držijo v šahu. Če v takem sistemu hočejo preživeti, morajo razviti navidezno prijaznost; hinavščina in hladna dvoličnost postaneta osnova njihove medsebojne komunikacije. 'Nepričakovani obisk' umetniško-razbojniške dvojice Peter/Jacinta, ki med Šentflorjance prinašata 'resnico in lepoto', je prav zaradi tega zanje tako usoden in stresen, za prišleka pa 'uspešen' - s prevaro, to najpogostejšo šentflorjansko navado, jih vsaj začasno uspeta vreči iz utečenega reda in jim zrušita koordinatni sistem domačijskih vrednot. Zato pa je obisk popolnoma 'neuspešen' za Zlodeja, ta je namreč prišel, da bi Šenflorjance pridobil zase - jih moralno spridil in tako pripravil za 'večni pekel', na žalost pa mora kmalu ugotoviti, da so Šentflorjanci že sami po sebi tako sprijeni, da je on med njimi pravi diletant,” pa je o predstavi v gledališkem listu zapisal dramaturg Vili Ravnjak.

V vlogah Petra in Jacinte nastopata Benjamin Krnetić in Nika Rozman, v zasedbi predstave pa so še Peter Boštjančič, Ksenija Mišič, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Mateja Pucko, Jurij Drevenšek, Eva Kraš, Aleš Valič, Matija Stipanič, Maša Žilavec, Davor Herga in Viktor Meglič. Scenograf je Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, skladatelj Stanko Juzbašić, koreografinja Valentina Turcu, oblikovalec svetlobe Janusz Kica, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske pa Mirjana Djordjević.MI

---