Umrl je Milan Vincetič, pesnik in pisatelj iz Prekmurja

V Stanjevcih je umrl pesnik in pisatelj Milan Vincetič. V njegovih pesmih prevladuje ljubezenska tematika, pisal je v zgoščenem jeziku. Izdal je več kot deset pesniških zbirk, devet proznih del ter drami in deli za mladino.

STANJEVCI > Milan Vincetič se je rodil 11. oktobra 1957 v Murski Soboti, umrl pa teden dni pred svojim 60. rojstnim dnevom.

Po zaključenem šolanju na murskosoboški gimnaziji je nadaljeval študij na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej je bil profesor na srednji kmetijski šoli v Murski Soboti in sočasno urednik revije Separatio. Zatem je bil urednik na Pomurski založbi, kasneje je postal urednik za liriko pri Sodobnosti in urednik za literaturo pri reviji Mentor. Delal je tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota kot profesor slovenščine.

Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma, ki ju je upovedoval samosvoje. Pri pisanju so ga zanimali davni časi, v katerih se prepletata zgodovina in mit. Oživljanje minulega sveta je predstavil s preobrati od nežne h grobi govorici, od slikanja detajlov k širokim razgledom, v pesmih pa je raziskoval zvok in iskal nove pomene besed.

Izdal je 14 pesniških zbirk. Prvo Kot slutnja radovedno je leta 1981 izdal v sodelovanju z Valerijo Perger in Ferijem Lainščkom, njegova prva samostojna zbirka pesmi pa je bila Zanna iz leta 1983. Za zbirko Lakmus (2003) je prejel nagrado Prešernovega sklada. V utemeljitvi je pisalo, da zbirka predstavlja “umetniški vrh enega izmed najbolj samosvojih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev”.

Lani je pri založbi Litera izdal svojo zadnjo pesniško zbirko Kalende.

Njegove pesniške zbirke so prevedene v francoščino, finščino, hrvaščino, makedonščino in madžarščino, angažiral pa se je tudi kot avtor knjižnih ocen in esejev. Pisal je tudi prozo, med drugim je izdal roman Goreči sneg (1998). Zelo se je zavzemal za oživitev prekmurske književnosti. V slovenščini in prekmurščini je izdal deli Parnik v ajdi (1999) ter Pobeglo morje (2009), v soavtorstvu pa je prav tako v slovenščini in prekmurščini napisal deli za mladino Srebrni brejg in Mislice - Pravljice. Pri obeh mladinskih izdajah je sodeloval tudi Lainšček. Vincetič je izdal tudi drami Panonsko morje in Vodnjak.

A ni maral veljati za “prekmurskega literata”, ta oznaka mu je šla na živce. “Sem slovenski pesnik, ki izhaja iz Prekmurja, in ne prekmurski pesnik. Tako kot tudi Alojz Rebula, Boris Pahor in Miroslav Košuta niso tržaški ustvarjalci, ampak slovenski oziroma globalni ustvarjalci,” je leta 2006 dejal na literarno-glasbenem večeru v Slovenskem stalnem gledališču Trst.

Leta 2007 so mu ob svetovnem dnevu poezije v Velenju izročili pesniško nagrado čaša nesmrtnosti.

AG, STA

---