V osmih letih za tretjino več medvedov

Ob koncu leta 2015 je po slovenskih godovih živelo približno 564 medvedov, kar je 33 odstotkov več kot leta 2007, je pokazala raziskava v sklopu projekta LIFE DinarAlp Bear. Škode zaradi medveda pa se kljub porastu števila kosmatincev niso povečale.

Kjer se ob odraslih medvedih pojavljajo tudi medvedji mladiči, so medvedi “doma”.  Slovenija je po raziskavi biotehniške fakultete dom 564 medvedom. Čeprav se je število medvedov povečalo za tretjino, lovci niso zabeležili napadov na človeka.   Foto: Marko Masterl
Kjer se ob odraslih medvedih pojavljajo tudi medvedji mladiči, so medvedi “doma”. Slovenija je po raziskavi biotehniške fakultete dom 564 medvedom. Čeprav se je število medvedov povečalo za tretjino, lovci niso zabeležili napadov na človeka.  Foto: Marko Masterl

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Številke so plod raziskave, ki poteka v okviru evropsko podprtega projekta Life DinarAlp Bear, ki ga vodi Zavod za gozdove in koordinira Rok Černe. Več kot 1000 sodelujočih je v dobrih treh mesecih konec leta 2015 na območju rjavega medveda zbralo 2472 vzorcev in z uporabo znanstveno priznanih metod so strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete pod vodstvom Tomaža Škrbinška, ki izvajajo raziskavo, ocenili, da je v Sloveniji konec leta 2015 živelo med 533 in 598 medvedov. “Glede na prejšnjo oceno, narejeno v letu 2007 s podobnimi metodami, se je populacija medvedov pri nas dvignila za 33 odstotkov,” so povedali na včerajšnji predstavitvi izsledkov.

Tudi na Nanosu in v Trnovskem gozdu

Zemljevid najdenih vzorcev kaže, da je “dom” medvedov južna polovica Slovenije, od južnega roba Ljubljanskega barja do meje s Hrvaško. Največ jih je na Notranjskem, v Brkinih in Čičariji, udomačili pa so se že tudi na širšem območju Nanosa in v Trnovskem gozdu.

“Kjer vidimo mladega, komaj pet ali deset kilogramov težkega medvedjega mladička, je jasno, da je v bližini tudi medvedka in da ta z mladiči ni prišla od daleč. To pomeni, da ima medved tu brlog, da je ta prostor osvojil. In to velja za ves pas od meje s Hrvaško pri Podgorju, čez Slavniški masiv, Čičarijo, Brkine in Vremščico do Javornikov,” pojasni Andrej Sila, vodja primorskega lovsko-upravljalskega območja. S tega “domačega” območja pa odhajajo medvedi po hrano tudi na Kras do Kostanjevice in v Vipavsko dolino, kjer jih občasno opazijo. Škoda zaradi medvedov pa se tudi na Primorskem ni povečala: “K temu so zagotovo pripomogle večje zaščite drobnice pred volkovi, ki so hkrati ublažile tudi škode po medvedih. Imamo pa veliko škod po medvedu v sadovnjakih, tako na travniških (pri slivah in jabolkih), letos smo zabeležili tudi nekaj velikih škod v intenzivnih sadovnjakih v Brkinih, Vremski dolini in na Bistriškem,” pove Sila. V preteklih letih so medvedi naredili precej škode tudi v čebelnjakih, a so jih z ustrezno zaščito (s pomočjo državnih subvencij) uspeli zmanjšati.

Leta 2007 so strokovnjaki pri nas prvič ocenili številčnost medvedov na podlagi genetskega vzorčenja. Vzorci DNK, ki so jih živali pustile v okolju, predvsem vzorce iztrebkov, so analizirali v genetskem laboratoriju in dobili genotipe oziroma nekakšne “prstne odtise” posameznih medvedov, saj ima vsak medved drugačen genotip. Tako se lahko prešteje število različnih medvedov, s pomočjo matematičnega modeliranja pa oceni tudi število medvedov, ki se jih v vzorčenju zgreši, in tako oceni velikost populacije.

Škoda se ni povečala

Ponovitev raziskave z enako metodo ob koncu leta 2015 je omogočila tudi prvo primerjavo z letom 2007 in s tem spremljanje dinamike medvedje populacije.

To pa je tudi dobra podlaga za varovanje in upravljanje te živalske vrste, kakor tudi za pripravo vsakoletnih predlogov za poseganje v populacijo, je poudaril Damijan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod namreč skupaj z ministrstvom za okolje in prostor pripravlja letne načrte za odvzem medvedov iz narave in beleži škode in konflikte, ki jih povzročajo medvedi. Število teh se v letih 2007-2015, kljub povečanju števila medvedov, ni povečalo.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano