V osmih letih za tretjino več medvedov
Ob koncu leta 2015 je po slovenskih godovih živelo približno 564 medvedov, kar je 33 odstotkov več kot leta 2007, je pokazala raziskava v sklopu projekta LIFE DinarAlp Bear. Škode zaradi medveda pa se kljub porastu števila kosmatincev niso povečale.
LJUBLJANA, PRIMORSKA
> Številke so plod raziskave, ki poteka v okviru evropsko podprtega projekta Life DinarAlp Bear, ki ga vodi Zavod za gozdove in koordinira Rok Černe. Več kot 1000 sodelujočih je v dobrih treh mesecih konec leta 2015 na območju rjavega medveda zbralo 2472 vzorcev in z uporabo znanstveno priznanih metod so strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete pod vodstvom Tomaža Škrbinška, ki izvajajo raziskavo, ocenili, da je v Sloveniji konec leta 2015 živelo med 533 in 598 medvedov. “Glede na prejšnjo oceno, narejeno v letu 2007 s podobnimi metodami, se je populacija medvedov pri nas dvignila za 33 odstotkov,” so povedali na včerajšnji predstavitvi izsledkov.
Tudi na Nanosu in v Trnovskem gozdu
Zemljevid najdenih vzorcev kaže, da je “dom” medvedov južna polovica Slovenije, od južnega roba Ljubljanskega barja do meje s Hrvaško. Največ jih je na Notranjskem, v Brkinih in Čičariji, udomačili pa so se že tudi na širšem območju Nanosa in v Trnovskem gozdu.
“Kjer vidimo mladega, komaj pet ali deset kilogramov težkega medvedjega mladička, je jasno, da je v bližini tudi medvedka in da ta z mladiči ni prišla od daleč. To pomeni, da ima medved tu brlog, da je ta prostor osvojil. In to velja za ves pas od meje s Hrvaško pri Podgorju, čez Slavniški masiv, Čičarijo, Brkine in Vremščico do Javornikov,” pojasni Andrej Sila, vodja primorskega lovsko-upravljalskega območja. S tega “domačega” območja pa odhajajo medvedi po hrano tudi na Kras do Kostanjevice in v Vipavsko dolino, kjer jih občasno opazijo. Škoda zaradi medvedov pa se tudi na Primorskem ni povečala: “K temu so zagotovo pripomogle večje zaščite drobnice pred volkovi, ki so hkrati ublažile tudi škode po medvedih. Imamo pa veliko škod po medvedu v sadovnjakih, tako na travniških (pri slivah in jabolkih), letos smo zabeležili tudi nekaj velikih škod v intenzivnih sadovnjakih v Brkinih, Vremski dolini in na Bistriškem,” pove Sila. V preteklih letih so medvedi naredili precej škode tudi v čebelnjakih, a so jih z ustrezno zaščito (s pomočjo državnih subvencij) uspeli zmanjšati.
Leta 2007 so strokovnjaki pri nas prvič ocenili številčnost medvedov na podlagi genetskega vzorčenja. Vzorci DNK, ki so jih živali pustile v okolju, predvsem vzorce iztrebkov, so analizirali v genetskem laboratoriju in dobili genotipe oziroma nekakšne “prstne odtise” posameznih medvedov, saj ima vsak medved drugačen genotip. Tako se lahko prešteje število različnih medvedov, s pomočjo matematičnega modeliranja pa oceni tudi število medvedov, ki se jih v vzorčenju zgreši, in tako oceni velikost populacije.
Škoda se ni povečala
Ponovitev raziskave z enako metodo ob koncu leta 2015 je omogočila tudi prvo primerjavo z letom 2007 in s tem spremljanje dinamike medvedje populacije.
To pa je tudi dobra podlaga za varovanje in upravljanje te živalske vrste, kakor tudi za pripravo vsakoletnih predlogov za poseganje v populacijo, je poudaril Damijan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod namreč skupaj z ministrstvom za okolje in prostor pripravlja letne načrte za odvzem medvedov iz narave in beleži škode in konflikte, ki jih povzročajo medvedi. Število teh se v letih 2007-2015, kljub povečanju števila medvedov, ni povečalo.
MARICA URŠIČ ZUPAN