Kot v vsej državi, tudi na Primorskem vodita Pahor in Šarec

Aktualni predsednik republike Borut Pahor povečuje svojo prednost pred zasledovalci, kaže javnomnenjska raziskava družbe Valicon. Je edini med kandidati, katerega podpora je glede na sredino septembra, statistično značilno višja, in sicer za skoraj pet odstotnih točk. Predsedniku primorski pedigre za zdaj ne pomaga pri višji naklonjenosti volilcev v regiji. Pomaga pa Borisu Popoviču.

PRIMORSKA, LJUBLJANA > Javnomnenjska raziskava, ki jo je za PN opravila družba Valicon, kaže, da mnenja in namere volilcev v primorskih občinah slabe tri tedne pred volitvami niso bistveno drugačne od tistih v ostali Sloveniji. Med kandidati, ki bi jih Primorci volili kot svojo prvo izbiro, je na prvem mestu Borut Pahor, na drugem pa Marjan Šarec. A je pri obeh odstotek nižji kot v celotni Sloveniji. Pri prvem za 3,7, pri drugem pa za 3,6 odstotne točke. Boris Popovič je na Primorskem, pričakovano, na tretjem mestu z 12,9 odstotki podpore. Glede na to, da pri ostalih kandidatih, razen pri Andreju Šišku, ki na Primorskem nima tako rekoč nikakršne podpore, ni bistvenega odstopanja, gre sklepati, da je koprski župan v domačih krajih pritegnil predvsem potencialne Pahorjeve in Šarčeve podpornike. Morda gre tudi v tem iskati del razloga, da se Pahor med domačimi volilci obnese nekoliko slabše kot med tistimi v drugih delih države. Na prejšnjih volitvah je v primorski volilni enoti dobil tri odstotne točke več kot na ravni celotne države, okroglih 70 odstotkov.

Drugi krog zelo verjeten

Zelo podobne so številke pri maksimalnem dosegu, ta odraža seštevek vseh tistih, ki bi izbrali kandidata, ki jim je ta kandidat najbližji ali pa jim predstavlja drugo izbiro. Raziskava ugotavlja, da tako na Primorskem kot v Sloveniji Pahorjev maksimalni doseg presega 50 odstotkov. A da bi bil Pahor izvoljen v prvem krogu, je malo verjetno, menijo v družbi Valicon: “Tak razplet ima veliko 'če-jev', zato ga ocenjujemo kot malo verjetnega, podobno kot možnost, da predsednik Pahor ne bi dobil prvega kroga. Za aktualnega predsednika bo ključna udeležba. Iz zgodovine slovenskih volitev so znani primeri, ko kandidat ni dobil napovedane večine glasov zaradi neudeležbe med tistimi, ki so ga sicer podpirali, a v prepričanju po odločenosti rezultata na koncu niso prišli na volišča.”

Šarec je za zdaj trdno na drugem mestu in čeprav mu podpora pada, je njegova prednost pred zasledovalci trdna, njegov maksimalni doseg pa izjemno visok. Kateri koli drugi izzivalec v drugem krogu bi bil velikansko presenečenje, menijo v Valiconu, ampak: “Boris Popovič sodi v krog širših zasledovalcev, skupaj s tremi kandidatkami, Ljudmilo Novak, Romano Tomc in Majo Makovec Brenčič.”

Likovičeva najmanj priljubljena, Popovič takoj za njo

Najbrž ni presenetljivo, da ima koprski župan poleg solidne podpore na Primorskem tudi visoko stopnjo zavračanja, torej delež volilcev, ki so odgovorili, da v nobenem primeru ne bi glasovali zanj. Ta znaša dobrih 30 odstotkov in je na Primorskem drugi najvišji. Glede na to, da Popovič tudi v lokalnem okolju s svojim političnim slogom vzbuja gorečo pripadnost ali ostro nasprotovanje, to najbrž ni presenetljivo. Zanimivo pa je, da podobno visoko antipatijo koprski župan žanje tudi na ravni celotne države, kjer je dobrih 33 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ga nikakor nočejo za predsednika.

Zmagovalka v tej kategoriji pa je brez konkurence kandidatka Gibanja za otroke in družino Angelca Likovič. Da ji v nobenem primeru ne bi dali svojega glasu, je odgovorilo 55,4 odstotka Primorcev in 58,4 odstotka Slovencev.

VESNA HUMAR

---