Kosovelizacija Evrope in sveta
Pesmi Srečka Kosovela so prevedene v številne jezike, tudi v esperanto in kitajščino, a tokratna pesniška zbirka je posebna, saj so za prevode poskrbeli dijaki sami. Predstavili so jih na nedeljski popoldanski prireditvi, s katero so v Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana obeležili evropski dan jezikov.
SEŽANA
>
Pri prevajanju so jim na pomoč priskočili prijatelji iz vse Evrope, profesorji in prevajalci. Nastala je knjižica Kosovelizacija, v kateri lahko preberemo prevode Kosovelovih pesmi v angleščino (Janja Černe in dijaki šolskega centra), grščino (Branka Novaković Nicolaou), italijanščino (Sandra Grmek), španščino (Lara Sila), francoščino (Jana Bele Lutman), srbščino (Tatjana Matić), albanščino (Majlinda Ajazaj Rizanaj), nemščino (Mateja Kralj), norveščino (Joakim Lund), portugalščino (Ju Carvalhal Gocalves), estonščino (Eva Lennuk), latvijščino (Anita Balode) in ruščino (Mateja Grzetič Žerjal in Anna Lohmatova).
V Kosovelovi sobi je pot do ideje povzela profesorica in mentorica Maja Prešeren.“Z dijaki smo si postavili nalogo, da Sežano spremenimo v mesto poezije,” pojasnjuje. “Poezijo smo začeli tiskati na oblačila. Kasneje smo svoje ideje začeli razvijati v okviru projekta EU-preneurs. Kosovela so spoznali že na Norveškem, Portugalskem, v Latviji, Estoniji, Belgiji in še marsikje.”
Knjiga je nastala tudi zaradi povečanega obiska dijakov in profesorjev iz različnih držav v okviru mednarodnih projektov. Ideja je spodbudila dijakinjo Lano Srebot iz programa aranžerski tehnik, da je za zaključno delo izbrala prav oblikovanje knjižice. Na šoli pa deluje tudi dijaško podjetje KONStrukcija d.d., ki črpa ideje prav pri pesniku Krasa. “Kosovel je za nas legenda, zato ni naključje, da je dejavnost našega podjetja prav izdelava in prodaja izdelkov, povezanih s pesnikom. Izdelovali smo oblačila z ročnim potiskom njegove podobe in poezije. V sodelovanju s sežansko občino smo predstavili tudi torbe iz blaga,” je povedala ena od podjetnic Julija Žerjal.
PETRA MEZINEC