V Sloveniji na letni ravni spolno zlorabljenih med 70 in 80 otrok

V desetih letih delovanja so na prijavni točki Spletno oko policiji in prijavnim točkam v tujini posredovali skoraj 1400 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in s tem omogočili njihovo hitro odstranjevanje. V 67 primerih je šlo za posnetke na slovenskih strežnikih, je razkril koordinator prijavne točke Spletno oko s Fakultete za družbene vede Andrej Motl.

LJUBLJANA > “Ob posnetkih zlorab so bili tudi primeri nagovarjanja otrok k spolnim aktivnostim in spletne diskusije, usmerjene v zlorabe,” je pojasnil Andrej Motl in pozval vse, ki med brskanjem po spletu naletijo na sumljive posnetke otrok spolne narave, da te nemudoma prijavijo na njihov portal.

O zlorabah otrok na internetu so govorili na današnjem posvetu ob 10-letnici prijavne točke Spletno oko.

Preiskovanje zlorab zahteva obravnavo strokovnjakov in civilne družbe ter podporo javnosti

Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave Anton Toni Klančnik je pojasnil, da policija vsak posnetek zlorabljenega otroka obravnava kot kraj kaznivega dejanja in ne kot zbirko slik z otroki. Opozoril je, da je iskanje teh otrok glavna prednostna naloga, ker tako pridejo do dokazov in storilcev.

“V Sloveniji je na letni ravni spolno zlorabljenih otrok med 70 in 80, vsaj tistih, ki jih je odkrila policija. Zagotovo bi si želeli, da odkrijemo vse storilce zlorab, saj ne dvomimo v to, da jih je več,” je poudaril in dodal, da je preiskovanje spolnih zlorab otrok vendarle kompleksno in terja multidisciplinarno obravnavo vseh strokovnjakov in civilne družbe, pa tudi podporo javnosti.

Vse več sekstinga in neželenih posledic

Zdenka Švaljek iz TOM telefona za otroke in mladostnike je opozorila, da v zadnjih letih beležijo klice v zvezi z neželenimi posledicami tako imenovanega sekstinga. To je pošiljanje golih fotografij prek sporočil, mobilnih aplikacij ali spleta. Gre za pogosto početje pri najstnikih, razlogi za pošiljanje takih fotografij pa so različni, lahko pa je razlog tudi izsiljevanje in pritisk vrstnikov.

“Mladim svetujemo, da svojih golih slik ne delijo z drugimi, saj ne morejo vedeti, kam vse se bodo slike razširile in kdaj kasneje v življenju se bodo spet pojavile. Opažamo tudi, da starši ali stari starši na družbena omrežja, kot je facebook, objavljajo slike svojih golih otrok ali vnukov. Ljudje, prenehajte s tem,” jim sporoča Švaljkova.

Safe.si otrokom: Razmisli, preden objaviš!

Z ozaveščanjem o varni in odgovorni rabi interneta in mobilnih naprav se ukvarja tudi nacionalna točka Safe.si, kjer so v lanskem šolskem letu izvedli več kot 920 izobraževanj. Benjamin Lesjak s primorske univerze in predavatelj pri Safe.si na osnovi svojih izkušenj in opažanj otrokom polaga na srce, naj razmišljajo, preden se odločijo za objavo zapisa ali gole fotografije.

“Na delavnicah jim svetujem, naj preštejejo do deset in pomislijo, kako bo na to pogledal oče, mama, babica, dedek, učitelj. Ali to res sodi na internet oziroma na njegov telefon,” je na novinarski konferenci ob robu posveta dodal Lesjak.

STA

---