Velika planina vabi

Poletje, da le ni prevroče, je idealen čas za obisk Velike planine, visokogorske planote v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, ki se ponaša z najbolje ohranjenim pastirskim naseljem v Evropi. Na planini je približno 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste tamkajšnjih bajtarjev, arhitekta Vlasta Kopača.

STRAHOVICA > Najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Sicer pa številne stare pastirske, lovske in planinske poti nudijo skoraj nešteto možnosti za vzpone različnih tehničnih in orientacijskih težavnosti. Ampak kar lepo po vrsti - tokrat vas povabimo na pot, ki ponuja vsega po malem, razen zahtevnosti.

Parkiramo pri tovarni Calcit v Stahovici. Na glavni cesti se obrnemo proti križišču glavnih cest, kjer zavijemo levo. Kmalu uzremo kažipot, ki nas usmeri proti dobri uri oddaljenemu Sv. Primožu. Sledimo markacijam, večkrat prečimo cesto, večkrat ji tudi sledimo. Pod Primožem markirana pot zavije levo, mi pa naredimo krajši ovinek mimo priljubljene rekreativne točke - Sv. Primoža. Na Jamah, sedelcu, označenim z leseno tablico, zavijemo desno in sledimo stezi proti planini Kisovec. Po dobro vidni ter z nekaj “samoniklimi” markacijami označeni poti po uri hoda prispemo do daljnovoda, od koder se odpre lep razgled na Gozd in Krivčevo. Blizu je Dom na Kisovcu, od koder nadaljujemo po cesti, dokler ne prispemo na planino. Obnovljeno markirano pot najdemo ob koči. Ta nas po pol ure privede na Malo planino, kjer končno stopimo na vršni plato.

Nadaljujemo lahko desno mimo Jarškega, po sredini mimo Črnuškega ali levo mimo Domžalskega doma. Ali pa skrajno levo po razglednem Poljanskem robu. Vse poti se sčasoma stečejo proti iz doline štiri ure oddaljenemu 1666 metrov visokemu Gradišču. Z druge strani nanj hoje manj vešče pripelje tudi sedežnica.

Do razpotja pri Domžalskem domu sestopimo po smeri vzpona, nato sledimo poti proti Pasjim pečinam. Te so najzahtevnejši, bolje rečeno izpostavljeni del poti. Sicer široki, z leseno ograjo zavarovani poti nad strmimi pobočji Konjske doline, se lahko izognemo z vzponom čez Prevčev vrh. Pot iz Pasjih pečin ulovimo pri Mickini bajti, oziroma na lokaciji prve planinske koče na tem območju, na kar nas spomni dobrodošla klopca z informacijsko tablo. Od tu sestopa v dolino ne kaže opisovati.

Sledimo planinski poti do Jam, od koder nas do jeklenega konjička loči le še že poznanih 450 višinskih metrov. Sestopimo v nekaj manj kot treh urah.

MATEJ OGOREVC

Prispevek je nastal v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije.

---