Sofinanciranje ne bo več socialna pomoč
Ministrstvo za kulturo je včeraj v javno razpravo poslalo osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 (NPK). Glavni cilj je vzpostaviti drugačen status kulture. Osnutek NPK bo v javni razpravi do 30. septembra.
Tone Peršak: “Zelo je poudarjen vidik, da je
kultura razvojni dejavnik. Kultura je pomembna
kot razvojni dejavnik predvsem zato, ker vpliva na
ustvarjalnost, odprtost ljudi. Ni slučaj, da so
najbolj razvite države praviloma tudi kulturno
najbolj razvite.” Foto: STA
LJUBLJANA
> Za razliko od programov, ki so nastali v preteklosti, se tokratni NPK ne ukvarja z naštevanjem delovnih nalog in investicij, ki nas v naslednjih osmih letih čakajo na področju kulture, je ob začetku javne razprave pojasnil minister za kulturo Tone Peršak. Gre za strateški dokument, s katerim poskušajo na ministrstvu prepoznati izzive oziroma probleme, značilne za današnjo kulturo, in določiti cilje oziroma načine, kako jih reševati.
Nov status kulture
Predlog NPK določa pet ključnih ciljev. Prvi je ta, da je treba določiti nov status kulture pri nas. V preteklosti smo kulturi pripisovali status narodotvornosti, a danes kultura nima več iste vloge. “Slovenija je pred 26 leti postala država in o kulturi še vedno govorimo na enak način, zlasti na proslavah,” je prvi problem, ki ga je treba preseči, opisal minister.
Preostali cilji odgovarjajo na izzive digitalizacije in globalizacije, ki sta vsaka po svoje spremenili tako kulturno produkcijo kot naše razumevanje kulture. Četrti velik problem pa je neskladje med naraščajočo kulturno produkcijo in sredstvi, ki jih zanjo namenja država.
Kulturna produkcija se je od osamosvojitve povečala za šestkrat ali sedemkrat, denar, ki ga ima ministrstvo za sofinanciranje kulturnih dejavnosti, pa temu ne more slediti. Peršak zato napoveduje, da bo sofinanciranje kulture v prihodnje bolj usklajeno z javnim interesom. “Zdaj se upošteva tudi neke vrste socialni element,” pravi o sedanjem načinu financiranja. Na ministrstvu si želijo, da bi se plačevanje prispevkov samozaposlenim razumelo kot vložek v področje, na katerem ustvarjalec deluje, ne pa kot socialno pomoč.
Promocija kulture v tujini
Cilj NPK je tudi aktiviranje drugih virov za financiranje kulture. Med novimi viri je Peršak izpostavil ustanovitev sklada za kulturno dediščino in nove načine za to, da bi k investicijam v kulturo pritegnili zasebne vlagatelje. Ena od možnosti je, denimo, to, da bi bili lastniki kulturne dediščine oproščeni plačevanje nepremičninskega davka za te objekte.
V prihodnjih osmih letih bi si na ministrstvu želeli odpraviti nesorazmerja pri financiranju različnih področij kulture in kulturo decentralizirali. Trenutno več kot dve tretjini sredstev za kulturo ostane v osrednjeslovenski regiji. Resda se v Ljubljani nahajajo vse nacionalne ustanove, a takšno nesorazmerje je vendarle preveliko, je prepričan Peršak.
Peti strateški cilj Slovenije pa bo promocija slovenske kulture v tujini. Številni umetniki so že do zdaj v mednarodnem okolju dosegli vidne uspehe, a to je bila posledica individualnih pobud in osebnih povezav, ne pa strategije in načrtnega delovanja države.
JANA KREBELJ