Sedeči klasiki in barvni izzivi

Pa bo prišla jesen. Osenčeni ležalniki in osončene brisače bodo le še prijeten spomin na počitnice, ki vedno prekmalu odidejo. Znova bomo iskali udobje in zavetje znotraj svojih domov, svojih majhnih ali malo večjih zasebnih gnezd. Ob knjigah, pogovorih ali samotnih razmišljanjih, medtem ko bo zunaj veter vrtinčil listje in bo dež izpiral prašne strehe.

Lani je oblikovalka India Mahdavi podstrešni loft spremenila v 
čudežno deželo.  

 Foto: Lorenz Cugini
Lani je oblikovalka India Mahdavi podstrešni loft spremenila v čudežno deželo.  Foto: Lorenz Cugini

Ker precej, morda kar preveč časa preživimo kot sedeča bitja, svoja sedala in počivala skrbno izbiramo. Zofe, kavči, sedežne garniture, divani, naslanjači, dvosedi, počivalniki ... Kakorkoli jih že imenujemo in karkoli izberemo, vedno iščemo tisto pravo, idealno razmerje med udobjem, kakovostjo in estetiko, slogom. Četudi je ponudba skoraj nepreštevna, ni iskanje niti najmanj preprosto: tista, ki je tako lepa, je prevelika. In ona, ki je tako udobna, ni oblečena v pravo barvo. Ampak vse to so ovire, ki se jih z malo brskanja in malo več denarja, da premagati.

Oblika in funkcija z roko v roki

Staro ali novo? Oboje je privlačno. In staro ni nujno zastarelo. Veliko je klasikov, ki v originalni ali osveženi podobi še zmeraj živijo. Podedovani, sveže preoblečeni, nikoli ne izgubijo svojega šarma. Nasprotno, z leti ga le še pridobivajo. Takšno je, denimo, pohištvo legendarnega italijanskega arhitekta in oblikovalca Gia Pontija. Ponti je v prvi polovici prejšnjega stoletja v celoti oblikoval pohištvo za tri milanske hiše. Stoli, naslanjači, mize, knjižne police, ki so bili pred več kot pol stoletja narejeni za zasebne domove in v majhnih serijah, so od leta 2012 znova dostopni po zaslugi sodelovanja med Pontijevimi dediči in podjetjem Molteni & C.

Kakorkoli jih že imenujemo in karkoli izberemo, vedno iščemo tisto pravo, idealno razmerje med udobjem, kakovostjo in estetiko, slogom.

Med letošnjimi novostmi so predstavili različico naslanjača, ki ga je Ponti malo po drugi svetovni vojni oblikoval za opremo ladij. Pomorsko življenje ga je zelo navduševalo in navdihovalo. Naslanjač ima značilno obliko tistega obdobja. Nezgrešljiva silhueta z zaobljenimi mehkimi linijami, ki ni tapecirana do tal, ampak stoji na elegantnih lesenih nogah s kovinskimi zaključki, je medtem postala klasika, ki vznemirja in zaposluje tudi sodobne oblikovalce. Tako je Tom Dixon oblikoval kolekcijo Wingback.

Klasično angleška, kot je le lahko, je kot naročena za scenografijo kakšne nadaljevanke o skrivnostnih umorih in pronicljivih detektivih. A z njegovim podpisom, prepoznavnim skozi uporabo zanj tako značilnega bakra v podnožju in skozi paleto izbranih barv. Barve oblazinjenega pohištva so seveda podvržene trendom in pravzaprav jih je še najlažje zamenjati. Če poznate dobrega tapetnika, lahko z njegovo pomočjo osvežite kak star kos, ki vam je še vedno pri srcu. Pa tudi pri novih lahko običajni isti dizajn izbirate v kar nekaj različnih barvah.

Ko smo že pri barvah in morskih zadevah, se sama od sebe ponuja tudi serija barvitih stolov, imenovanih Canal Chair. Idejo za obliko in barve je Luca Nichetto našel pri ladjah in čolnih, ki so stoletja pluli vzdolž mediteranske obale, Nichetto pa je svoje lične stole na tankih kovinskih nogah zasidral okoli jedilne mize.

Preplet drznosti in okusa

Mehko zaobljena in strastno rdeča je zofa Marcela Wandersa. Velikih kosov pohištva v močnih, dominantnih barvah ni lahko kombinirati. Zdi se, da tudi zato dostikrat ostajamo pri preverjenih, nemotečih pastelih, belinah in sivinah. Ampak preplet drznosti in okusa lahko prinese tudi veliko zadovoljstva. In malo stilske dramatičnosti prežene meglo, ki se priplazi skozi okna in jo zaustavimo s kakšnim sončno rumenim dvosedom.

Klasika s sodobnim obratom bi lahko poimenovali tudi serijo stolov in zof Hideout, švedskega oblikovalskega tria Front. Zaradi svojih dimenzij je sicer primernejša za velike javne sobane kot za domače ognjišče, v vsakem ambientu pa se izkaže kot izvrstna “hišica” za skrivne zaupne pomenke.

Za navdih, kako v nežno barvno paleto uloviti igrivost, kako zmešati alpske cvetlice, zofe, ki spominjajo na okrogle kamne z morske obale in okus sladkih češenj, pa si izposodimo kar interier iz lofta na vrhu Vitrine razstavne hiše. Oblikovalka India Mahdavi ga je opremila v slogu Alice v čudežni deželi. Vsi potrebujemo rožnate sanje, odrasli včasih še bolj kot otroci. Slednji namreč brez zadržkov verjamejo v pravljične svetove, mi pa se jim preredko prepustimo.

NADA VODUŠEK


Najbolj brano