Pankrti za zmeraj
Res je - območje nekdanje tovarne Inde je v zasebni lasti. In res je prehod čez to ozemlje prepovedan. S tega zornega kota je spominjanje na dogodke izpred dveh let, ko je kolektiv mladih, nezadovoljen z lokalnim okoljem, zaprtjem koprskega MKC in omejenimi možnostmi ustvarjanja tistih, ki se ne vidijo kot del splošno sprejete mladinske politike, osvobodil Inde in mu namesto propadajoče sedanjosti namenil ustvarjalno prihodnost, nepomembno. Osvoboditev je bila njihova legitimna pravica, legalna pač ne. In s tega zornega kota imajo bore malo pravic.
Seveda lahko podjetnika, ki sta območje kupila, na svojem počneta, kar želita. Če bosta želela deratizirati območje, bosta to storila. Če bosta želela s pomočjo sodnega naloga izprazniti območje, bosta to storila. Če se bosta želela pogovarjati z nelegalno naseljenimi skvoterji, bosta to storila. Takrat, ko sta kupila Inde, se je zdelo, da bosta pokazala razumevanje za tamkajšnjo alternativno, a še zmeraj urbano kulturo. Vsaj Valter Krmac iz podjetja KMK Box je že v času, ko je pokazal interes za nakup polovice Indeja, velikokrat razočaran ugotavljal, da ne dobivajo samo podjetniki polen pod noge, pač pa tudi mladi. Razočaran je bil, ko je ugotovil, da koprska občina za mlade, ki so svoje številne dejavnosti umestili v Inde, nima nobene rešitve. In da Inde že desetletja dolgo obiskujejo uporabniki nedovoljenih drog, pred objektom pa vsaj enkrat na teden poteka preprodaja izdelkov, ki so zanimivi tej skupnosti na robu družbe. Krmac je medijem tudi zatrjeval, da bo poskrbel za skvoterje.
Ne glede na spore zadnjih dni upanje v dialog med pripadniki Ustvarjalne platforme Inde in Valterjem Krmcem še živi. Če komunikacije ne bo, bo ustvarjalna platforma kot ideja ostala pri življenju, ustvarjalci te ideje pa znajo postati kolateralna žrtev skupnosti, ki nima razumevanja za njihove ideje, nima želje po njihovi kulturi in ne po njihovem obstoju.