Marko Jazbec zanikal pritiske in branil odločitve

Nekdanji član uprave NLB Marko Jazbec je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu zanikal morebitne politične ali druge pritiske na odločanje v primerih posameznih komitentov. Branil je takratne odločitve in dejal, da bi v veliki večini primerov odločitev ponovil.

LJUBLJANA > Jazbec, ki je bil član uprave NLB od konca leta 2009 do konca leta 2012, je podobno kot na pričanju leta 2014 pred prvo bančno parlamentarno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), ocenil, da je Banka Slovenije ob nastopu krize ravnala prociklično in z vidika finančne stabilnosti ni potegnila pravih potez. Rast kreditnega portfelja NLB je bila visoka, a še vedno počasnejša kot v celotnem bančnem sistemu, je dejal. Tudi on je tako kot nekateri ostali nekdanji člani uprave povedal, da je bila podlaga za rast sprejeta strategija banke.

Se ne čuti odgovornega za bančno luknjo

Na vprašanje, ali bi kaj storil drugače, je dejal, da bi v veliki večini primerov - kot kreditni odbor so v času mandata po njegovih besedah sprejeli 10.000 odločitev - odločitve ponovil. Tudi sicer se ne čuti odgovornega za bančno luknjo.

Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimal vpliv Mateja Narata, ki je bil v upravi banke pred Jazbecem in je po odhodu iz banke prevzel vodenje Save. Jazbec je o odobritvi 55 milijonov evrov kreditov Savi dejal, da so kot kreditni odbor predloge dobili na mizo, da pa Narat osebno ni vplival na pripravljalce gradiv in odločitve kreditnega odbora. Na vprašanje, ali je "Naratov človek", je Jazbec odgovoril, da mu je "ta terminologija tuja".

Zanika politične pritiske

Jazbec je tudi zanikal, da bi bil deležen političnega pritiska. O sestankih s svetovalcem nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča Dragom Isajlovićem je povedal, da je ministrstvo zanimalo, kako banka razmišlja glede prestrukturiranja posameznih velikih podjetij. Jazbecu se je zdelo to razumljivo, saj je šlo za podjetja v državni lasti, npr. Adrio Airways. Podobno je dejal glede sestankov pri takratnem premierju Borutu Pahorju in ministru Križaniču.

"Tudi ostali bankirji so bili. Gospodarstvo je gorelo in država si je prizadevala, prvič, biti informirana in, drugič, snovati ukrepe in s svojo politiko skušala lajšati gospodarsko krizo," je dejal Jazbec. Zatrdil je, da ta srečanja niso vplivala na odločitve banke in da ni šlo za politični pritisk.

Tudi glede projekta Stožice in stikov z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem je dejal, da so se pogovarjali o različnih projektih, pri katerih sta občina in banka sodelovali. O vzdržnosti projekta trgovskega dela je dejal, da je bil za takratne razmere dober in da so ocenili, da se bo s pričakovanim denarnim tokom posojilo lahko vračalo.

Glede tega, da so v banki na sektor za upravljanje problematičnih naložb velike izpostavljenosti, kot so bili krediti Zvonu Ena in Dva, Preventu Globalu ali Vegradu AM, prenesli šele po avtomatizaciji takšnega prenosa na podlagi odredbe Banke Slovenije, je dejal, da so bili kadrovsko omejeni in da ne bi, tudi če bi bili organizacijsko sposobni prenesti skrbništvo, prišlo do nič večjih ali manjših izgub. Menil je, da to na dejstvo, da je večna velikih dolžnikov pristala v stečaju, ni vplivalo, saj da je bilo preveč zunanjih dejavnikov.

Jazbec je branil odločitve v posameznih primerih, ki so zanimali komisijo, med drugim glede hrvaške hčerinske družbe Optima Leasing.

STA

---