Priložnost za soočenje spomina

Minula sreda je bila za novo izolsko knjigarno Mladinske knjige v mnogočem krstna. Prvič so pripravili pogovorni večer z avtorjem in prvič so javnosti predstavili novo knjigo zgodovinarjev dr. Boža Repeta in dr. Darje Kerec Slovenija, moja dežela, ki obravnava burno domače dogajanje v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja: od krhanja jugoslovanske države do plebiscita in večstrankarskih volitev v samostojni Sloveniji.

IZOLA > Knjiga, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi, zajema dogajanje od Titove smrti in začetkov razpadanja Jugoslavije, prek nove, provokativne kulture - panka, do pojava civilnih gibanj in plebiscita.

“To je bil čas velikega upanja, velikih obetov, vsi smo verjeli v frazo, da bomo Švica na sončni strani Alp in v podobne floskule. Nihče ni pričakoval vseh teh dogajanj, ki smo jim bili nato priča, in mnogih razočaranj. Pa vendar - dobili smo državo. To je bil tudi rezultat vseh teh dogajanj v 80. letih,” je uvodoma poudaril glavni urednik Cankarjeve založbe Tine Logar. Čeprav je knjiga zelo “komunikativno napisana”, sodi med resna znanstvena dela in ponuja priložnost, da soočimo svoj spomin z zapisom o tedanjem času, v katerem se zrcalita pogleda dveh različnih generacij - Kerecove in Repetove.

Naslov Slovenija, moja dežela sta si dr. Darja Kerec in dr. Božo Repe izposodila pri kultni oglaševalski akciji, ki je v 80. letih razburila nekdanjo Jugoslavijo. Zakaj sta izbrala prav ta slogan za naslov tako pomembne knjige, ki govori o družbeni revoluciji v 80. letih, ju je pobarala moderatorka večera, novinarka Radia Koper Neva Zajc.

“Slovenci smo v nekdanji skupni državi veljali za delavne in marljive in ta oglas pooseblja vse to. Oglas je nagovarjal Slovence, ne pa drugih, s čimer je presekal bratstvo in enotnost, ki so ga tako poudarjali v tistem času,” je pojasnila Kerecova. “S tem sloganom je bila prvič poudarjena samostojna Slovenija. Resda zgolj v turističnem smislu, a vendar. Druga akcija, ki je bolj kot vsa politika povezala Slovence, je bila Podarim dobim,” je dodal Repe.

K prebujanju zavesti so v tistem obdobju pomembno prispevali tednik Mladina, pank, prispevki v Tribuni, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije in še marsikaj, lahko preberemo v knjigi.

Osemdeseta leta so bila tudi na drugih področjih zelo živahna, poudarjata avtorja: prišlo je do razmaha popularne kulture, dobili smo prve hišne računalnike, walkmane, vrstili so se kvizi, popevkarski festivali, ljudi je prežemal optimizem ... “Današnji javni diskurz po socialnih omrežjih, ki nima dna, ne odraža v resnici tega, kar večina ljudi čuti do tega obdobja. Po letu 1990 se je začel načrtno ustvarjati vtis, da je Jugoslavija ena od komunističnih baltskih držav. Kar seveda ni res. Bili smo posebna država, z nekim vmesnim sistemom, odprta tako na vzhod kot na zahod. Če človek tega ne analizira oziroma če tega sam ni doživel, potem preprosto povzame to, kar sliši,” je opozoril Repe. In poudaril, da smo danes v zgodovinski percepciji spet tam, na vzhodu: “Upam samo, da ne bomo šli nazaj v trideseta leta.” PETRA VIDRIH

---