Revolucije naj se ne pozabi

Muzeji po Evropi so v okviru mednarodnega muzejskega dne obiskovalce gostili brezplačno. Tudi v Idriji, kjer so pozornost posvetili še 180. obletnici prvega parnega stroja v rudniku živega srebra in industrijski revoluciji nasploh.

IDRIJA > Nepovedano v muzejih - spregledane zgodovine, tema mednarodnega muzejskega dne, je bila kot nalašč za obuditev spomina na industrijsko revolucijo po izumu parnega stroja in na prvi parni stroj za črpanje vode iz rudnika živega srebra. Ker se je dogodku z miniaturno kopijo parnega traktorja iz leta 1860 pridružil ljubiteljski izdelovalec tovrstnih strojev, Ljubljančan Mihael Omerza, so nanj pritegnili tudi veliko otrok.

“Danes se skoraj ne zavedamo več, da je bila s paro začeta industrijska revolucija pomembnejša od današnje digitalne. Zato nanjo radi pozabljamo,” je prepričan Omerza, ki je s predstavitvijo skupaj z muzejskim kustosom Antonom Zelencem nekaj tega dolga poravnal.

Parni stroji in z njimi pognan industrijski razvoj so nekaj desetletij starejši od parne črpalke, ki so jo leta 1837 na Dunaju izdelali namensko za potrebe črpanja vode iz rudnika. Čeprav je prvi parni stroj dobil patent že leta 1606 in James Watt za svojega zares uporabnega leta 1781, je bil to šele drugi parni stroj na Slovenskem. Dve leti prej so prvega začeli uporabljati pri rafineriji sladkorja v ljubljanski cukrarni.

Kmalu za prvim, ki ni ohranjen, je rudnik namestil vrsto parnih strojev. Štirje obnovljeni, med njimi v češki Škodi leta 1885 izdelana Kleyeva črpalka, kot največji v Evropi ohranjen parni stroj, so na ogled v tehnični zbirki rudniških strojev v jašku Frančišek.

Čeprav so parni stroji po vojni potihnili, so obnovljeni tako, da bi jih lahko znova pognali. Delujejo tudi replike, ki jih za hobi izdeluje Omerza. S posnetkom enega prvih angleških traktorjev na parni pogon je po muzejskem območju jaška Frančišek vozil otroke in s tem na najboljši način v njih zbudil zanimanje za paro in njeno moč.

SAŠA DRAGOŠ

---