Hipnotična tišina

Scenografija je bila zelo preprosta: dva klavirja in mikrofon, ki so so se zlili s temnim ozadjem odra. Na Koncertu izbranih tišin minuli petek zvečer se je na odru piranskega gledališča pevcu Borisu Benku in pianistu Primožu Hladniku za klavirjem pridružil njun dolgoletni sodelavec Igor Vićentić.

Odpri galerijo

PIRAN > Duo Silence, ki se je nazadnje oglasil v Istri leta 2012, ko je svoj album Musical Accompaniment for the End of the World predstavil primorskemu občinstvu na festivalu Jeff, in je znan po svojih skromnih in malce zadržanih nastopih, je tudi piranski koncert začel v takšnem slogu. A zelo kmalu se je Boris Benko sprostil in vidno užival v zelo pisanem repertoarju, s katerim sta s Primožem Hladnikom želela ustvariti nekakšen prerez njunega več kot 20-letnega glasbenega prijateljevanja. Tudi običajno na odru redkobesedni Benko se je med koncertom nekajkrat oglasil in med drugim povedal, da prav letos mineva 20 let od izida njunega prvega albuma Ma non troppo, eno od skladb na njem - Rain - pa je napisal nekaj metrov stran, na bližnji piranski plaži. V osemdesetih letih je Benko namreč nekaj časa preživel v Piranu, kjer ima še danes babico in nekaj sorodnikov. V današnje Tartinijevo gledališče pa je zahajal, ko je v njem še obratoval kino.

Nastop Silence pa je bil tudi preizkusni kamen za gledališče, ki se je v akustičnem smislu v petek zelo dobro odrezalo. Kakšen pa je bil obisk? Koncerti Silence v Ljubljani so običajno razprodani, tako je bilo v Cankarjevem domu in Kinu Šiška, kjer naj bi nekateri zamudniki za vstopnico odšteli tudi po 150 evrov. V Piranu vstopnice niso pošle, je pa bil parter skorajda zapolnjen.

V prvem delu koncerta so prevladovale skladbe z več kot odličnega, zadnjega albuma Musical Accompaniment for the End of the World, ki so v živo zazvenele skorajda identično kot na albumu, v dvorani pa je zavladala tišina, v kateri je bilo moč slišati tudi najmanjše šume. V drugem delu so Silence preklopili v obdobje prvega albuma Ma non troppo ter izvedli omenjeno skladbo Rain in I love you, najbolj pa presenetili z odlično klavirsko predelavo depechemodeovske Skin z albuma Vain, a tribute to a ghost ter z zaključno skladbo This is not America, na katero bi bil najverjetneje ponosen tudi njen oče, David Bowie.

Vrhunec uro trajajočega nastopa pa sta bili skladbi Electricity in Heart of darkness, ki so jo Silence posvetili svojemu pomembnemu navdihovalcu, pokojnemu režiserju Tomažu Pandurju.

BILJANA PAVLOVIĆ

---