Luka Koper v tekmi z velikani

V Luko Koper sta pred dnevi prispeli novi kontejnerski dvigali, s katerimi lahko pretovarjajo tudi največje kontejnerske ladje z zmogljivostjo 20.000 TEU kontejnerjev. Luka ima tako do leta 2020 možnost povečanja pretovora na milijon TEU, postopno vse do 1,3 milijona TEU. Pomembno pa je, da se bodo pravočasno uresničile vse načrtovane naložbe: tako podaljšanje prvega pomola kot seveda gradnja drugega tira Koper-Divača. Tudi v sosednjih državah namreč intenzivno vlagajo v železnice in kontejnerske terminale.

Glede na stalno rast pretovora, ki jo beleži v zadnjih osmih 
letih, lahko Luka Koper v kratkem doseže pretovor čez milijon 
TEU in se tako postavi ob bok večjim evropskim pristaniščem. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Glede na stalno rast pretovora, ki jo beleži v zadnjih osmih letih, lahko Luka Koper v kratkem doseže pretovor čez milijon TEU in se tako postavi ob bok večjim evropskim pristaniščem. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Pomorski promet je že od nekdaj izredno pomemben in predstavlja gonilo gospodarskega razvoja. V zadnjem času je to še posebej opazno, saj se delež prepeljanega blaga po morju stalno povečuje, najbolj opazna pa je rast v kontejnerskem prometu. Veliko povpraševanje po prevozu kontejnerjev je sprožilo gradnjo vse večjih ladij, ki zaradi tako imenovane ekonomije obsega lahko prepeljejo večje število kontejnerjev z manjšimi stroški po posamezni enoti. Od prvih kontejnerskih ladij, ki so se pojavile leta 1956 in so imele kapaciteto 500 do 800 TEU (TEU je merska enota za kontejner, ki v dolžino meri dvajset čevljev oziroma dobrih šest metrov), se današnje ladje bistveno razlikujejo. Danes ima največja kontejnerska ladja Madrid Maersk uradno kapaciteto 20.568 TEU, v dolžino meri 399 metrov, 59 metrov v širino in ima 16 metrov ugreza.

Prilagajanje pristanišč za sprejem novih ladij

Tako velike ladje zahtevajo od pristanišč posebne pogoje - večjo dolžino obale, večja in višja dvigala, ter večji ugrez. Trdimo lahko, da bo v prihodnosti prihajalo v pristanišča manj ladij, vendar bodo imele veliko več kontejnerjev, ki jih bo treba pretovoriti. Hitre manipulacije v pristanišču omogočajo ladji, da je njen postanek v pristanišču kratek, saj jim vsak dodaten dan predstavlja ogromen fiksen strošek. Ladjarjem je cilj imeti svoje ladje čim več časa na plovbi in čim manj v pristaniščih.

Tak razvoj poslovne politike ladjarjev zahteva od pristanišč dodatna vlaganja v pretovorno mehanizacijo, v poglabljanje morskega dna, kot tudi v spremembe poslovnih procesov ter gradnji dodatne infrastrukture. Vse to zahteva izdatno financiranje. V izogib velikim investicijam se zato pristanišča zatekajo k cenejšim, začasnim rešitvam, ki so večinoma le reorganizacije delovnih procesov, in na ta način nekako sledijo zahtevam trga.

Dr. Elen Twrdy je dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in namestnica predsednice nadzornega sveta Luke Koper.

Kontejnerska pristanišča v Evropi

Danes je v Evropi (brez Rusije in evropskega dela Turčije) približno 100 kontejnerskih pristanišč, ki se med seboj razlikujejo po zmogljivosti, opremljenosti, organizaciji dela ... Med temi jih je približno 15 takih, ki imajo okrog 70-odstotni delež kontejnerskega prometa, oziroma 35 pristanišč, ki imajo skupaj 90 odstotkov vsega kontejnerskega prometa. Med temi je tudi slovensko pristanišče Luka Koper.

Luka Koper sodi med srednje velika pristanišča, ki zaradi gospodarske moči svojega zaledja težko tekmuje z največjimi pristanišči na zahodnoevropski obali (Rotterdam, Antwerpen, Hamburg) in tudi s sredozemskimi pristanišči, ki imajo velik delež pretovora kontejnerjev z velikih ladij na manjše ladje (Pirej, Gioia Tauro, Marsaxlokk, Valencia, Algeciras). Vendar pa glede na stalno rast pretovora, ki jo beleži v zadnjih osmih letih, lahko v kratkem doseže pretovor čez milijon TEU in se tako postavi ob bok večjim evropskim pristaniščem.

Stopnja rasti pretovora kontejnerjev v Evropi

Čeprav je pretovor kontejnerjev v Luki Koper približno desetkrat manjši, kot je pretovor v največjih zahodnoevropskih pristaniščih, pa je bila stopnja rasti pretovora v zadnjih osmih letih v Luki Koper kar nekaj krat večja kot v teh pristaniščih. V tem obdobju je bila, denimo, stopnja rasti pretovora v Luki Koper kar štirikrat večja kot v največjem evropskem pristanišču Rotterdam. Večjo stopnjo rasti so imela le pristanišče Sines na Portugalskem, Gdansk na Poljskem in Pirej v Grčiji.

Pomen gravitacijskega zaledja za pristanišče

Za vsako pristanišče je pomembno njeno zaledje in prometne povezave z njim. Odlična cestna infrastruktura in še boljša železniška sta nujno potrebni, če se želi pristanišče normalno razvijati. Zaradi zmogljivosti prevoza je železnica seveda na prvem mestu. Dobro organiziran prevoz z blok vlaki omogoča pristanišču hitro in učinkovito odpravo kontejnerjev v zaledje.

Zanimivo je gravitacijsko zaledje severnojadranskih pristanišč (Ravenna, Benetke, Trst, Koper, Reka); v njem so države, ki imajo visoko rast bruto domačega proizvoda (Češka, Slovaška, Avstrija, Nemčija, Madžarska) in s tem potencialno večje potrebe po uvozu oziroma izvozu blaga. Za to blago se “borijo” vsa pristanišča. Potek te borbe se lepo vidi na grafu 1, ki prikazuje tržni delež pretovora kontejnerjev teh pristanišč. Tako je delež pretovora Luke Koper, ki je leta 1992 znašal 10 odstotkov, do danes narasel na kar 36 odstotkov. Najslabše gre pri pretovoru kontejnerjev Ravenni, ki je v tem obdobju padla z 32-odstotnega delež na zgolj 10-odstotni delež vseh pretovorjenih kontejnerjev.

Napoved rasti kontejnerskega prometa

Vsako napoved gibanja kontejnerskega prometa v prihodnosti je treba jemati z določeno rezervo, saj vsaka taka napoved temelji na predpostavkah in dejavnikih, na katere pristanišče nima vpliva. To so lahko dodatne dajatve v posameznem pristanišču, ki jih do sedaj ni bilo, spremembe v gospodarstvu zalednih držav, finančne krize, vojne ... Če se gospodarske razmere v bližnji prihodnosti ne bodo spremenile, ima Luka Koper do leta 2020 možnost povečanja pretovora na kar 1,3 milijona TEU na leto.

Ob dejstvu, da sosedje intenzivno vlagajo v obnovo železniške infrastrukture v zaledju in v posodobitev oziroma gradnjo novih kontejnerskih terminalov, je za Luko Koper izredno pomembno, s kakšno hitrostjo se bodo dokončale načrtovane naložbe, kot je podaljšanje prvega pomola. Nova kontejnerska dvigala so te dni že prišla. Ta trenutek je najpomembneje zgraditi sodobno železniško povezavo z zaledjem. In to ne samo do Divače, temveč vse do avstrijske, madžarske in hrvaške meje.

V nasprotnem primeru ne bo več zgodbe o uspehu.

ELEN TWRDY


Najbolj brano