Strah in posel

Zdravniki nas vsako pomlad opozarjajo na klope, ki so v Sloveniji vse bolj okuženi z nevarnimi boleznimi. Zato se vrstijo tudi pozivi k cepljenju. S klopnim meningoecefalitisom za zdaj le še klopi v Istri niso okuženi. Gre za nevarno bolezen, ki pusti hude posledice na zdravju ter kakovosti življenja.

Večina sicer pomisli tudi na cepljenje, a mnoge od tega odvrne cena. Cepljenje obremeni žep za približno 30 do 35 evrov za en odmerek, cepiti pa se je treba trikrat (po hitrem postopku ali v času do treh let). Kar je za mnoge predrago.

Zato ne preseneča zadnje neprimerno večje zanimanje za cepljenje. Eden od proizvajalcev cepiva je namreč - tudi na Primorskem - ponudil cepivo po veliko ugodnejši ceni. Zato je tudi strošek cepljenja nižji. V postojnski in sežanski občini je cepivo domala takoj pošlo!

Ob tem se porajajo utemeljena vprašanja. Zakaj je torej cepivo iz redne proizvodnje tako drago in zato tudi strošek cepljenja tako visok? To botruje pičlemu odzivu, cepljenje pa je edina zaščita pred to nevarno boleznijo. Kako lahko proizvajalec, ki ponuja cepivo pred iztekom roka veljavnosti, mirno trguje s strahom ljudi samo zato, da se reši zaloge? Zakaj zdravstvena zavarovalnica in, navsezadnje, občine - tam, kjer so klopi okuženi - ne sofinancirajo cepljenja? Zakaj je cepljenje brezplačno le za ljudi, ki imajo delo v naravi in ne vsaj še za otroke?

Če bi bilo tako, bi precepljenost znašala več kot zdaj borih sedem odstotkov prebivalstva (v Istri le dva). Ljudje bi bolj brezskrbno odhajali v naravo. Še posebej, ker imamo slikovito naravo in Slovenci radi planinarimo, nabiramo gobe, kostanje, zdravilne zeli ... Tam torej, kjer skriti v zelenju na žrtve prežijo klopi.

Nedostojno je iz strahu ljudi kovati dobiček samo zato, da se znebiš zaloge cepiva. Kot tudi, da iz dajatev za zdravstvo nihče doslej še ni omogočil brezplačnih cepljenj. Ali vsaj takšnih po sprejemljivi ceni za večino ljudi.


Preberite še


Najbolj brano