Od kino nostalgije do usode delavcev in temnopoltih

Simon Popek, programski direktor 19. festivala dokumentarnega filma v Cankarjevem domu, v uvodniku piše: “Letos smo se - zavestno ali ne - odločili, da v programu ne izpostavljamo migrantskih usod …”

To ne pomeni, da filmi niso aktualni ali angažirani. Ampak pomeni le, da je izbor dokumentarcev mnogo bolj širok. Širina bo izpostavljena v petih različnih sekcijah: tekmovalnem programu, aktualni družbenokritični sekciji, intimnih in globalnih portretih, sekciji, namenjeni mitom, ikonam in medijem, in fokusu s kinopopotniki. Med predvajanimi filmi bo tudi nominiranec za oskarja Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro) režiserja Raoula Pecka. Vse to bo na voljo od 15. do 22. marca v Ljubljani … v Cankarjevem domu, Slovenski Kinoteki in Kinodvoru … in letos prvič tudi v Mestnem kinu Metropol v Celju.

Če pogledate v program natančneje, boste ujeli, da je veliko filmov zelo tesno povezanih z našim ožjim ali le malce širšim prostorom. Majda Širca prihaja s filmom Sedem grehov in vrlin, Maja Weiss z Odstiranjem pogleda, člani zasedbe Laibach bodo nastopali v Dnevu osvoboditve (čeprav v Severni Koreji). Jasna Krajinovič sicer ne snema v Sloveniji - njeni filmi so, preprosto rečeno, evropske koprodukcije - toda svojo filmsko kariero je začela v Sloveniji. (Festival bo predvajal kar dva njena filma, Prazna soba in Moja hči Nora). Blizu nam so filmi iz Srbije, Avstrije, mnogih sosednjih držav. Eden bolj zanimivih bo zagotovo AusterlitzSergeja Loznice, ki govori o pretvarjanju nacističnih ubijalskih lokacij v male zabaviščne parke ali, če hočete, Disneylande. “Slikaj samega sebe med tuši s potencialnim cianidom”. Ali raje ne? Med bolj “ozloglašenimi” je tudi avstrijski režiser Ulrich Seidl, ki ga bo festival predstavljal s filmom Safari (pobijanje divjih živali v Afriki postane dosegljivo srednjemu razredu …).

Verjetno bi bilo pretirano napisati, da letošnji festival dokumentarnega filma pogled usmerja na nas, na naš del Evrope ali na Evropo ali na naše početje - program je vendarle mnogo preveč pester za takšne opazke - toda povsem daleč od resnice ta opazka vendarle ni.

Festival bo predvajal 23 filmov. Več kot polovica je evropskih - pri čemer se niti ne štejejo koprodukcije.

Vsekakor se bo festival predstavil tudi v ZDA in Indiji: enkrat s filmom o “kinu na kolesih” (Kino popotniki / Cinema Travelers režiserjev Shirley Abraham in Amit Madhesiya), drugič z usodo delavcev (Mašine / Machines, ki ga festivalska spremna beseda opiše kot vizualno osupljiv izdelek; režiser je Rahul Jain).

Spremljevalni program bo sestavljen iz seminarja za mlade Nori na dokumentarni film (Mad About Film) in strokovnega dokumentarističnega maratona - oziroma serije štirih predavanj o dokumentarcu. Predavali bodo uveljavljeni domači in tuji avtorji.

Na koncu festivala bodo podelili festivalske nagrade. Žirijo sestavljajo Martichka Bozhilova, direktorica producentskega podjetja Agitprop, Tiha K. Gudac, hrvaška filmska režiserka in producentka, ter Joe Oklikah, inženir in prostovoljec Amnesty Internationala, Britanec, ki živi v Sloveniji. Svoje nagrade bo podeljeval tudi Amnesty International.

Peter Zupanc

---