Ambicija, pogum, podjetnost in ščepec tveganja
Zgornje besede so nekako tisto, kar druži letošnje - pa ne le letošnjih, vsakoletne - nagrajence prireditve Gospodarstvenik Primorske. Dodajmo jim še samozavest, nekaj dobro prikritega, a vendar razvidnega ega, predvsem pa veliko dela in je recept za uspeh na dlani.
Vodilni primorski mediji najuspešnejše gospodarstvenike iz lastnega okolja nagrajujejo letos dvajsetič. Dvajset let! Kako dolga doba je to! Pomislite, kje je bila Slovenija pred dvajsetimi leti! Državi je na videz nepremagljivo vladala LDS; EU in Nato, danes predvsem prva v globoki krizi, sta bili svetal cilj nacionalne zunanje politike. Internet je plašno delal prve korake po slovenskih domovih, mobilne telefone so imeli v glavnem povzpetniki in tisti, ki so jim želeli biti podobni. Svet je živel zaziban v predstavo o neskončni prevladi liberalnega kapitalizma, usoda sveta se je odločala v kabinetih zahodne hemisfere, terorizem je bil bolj ali manj pojav, ki so se ga bali v Španiji in na severnem Irskem, spominjali pa v Nemčiji in Italiji. In danes? Svet je v primerjavi s tistim časom obrnjen na glavo, deset let nas je mlela kriza, terorizem je predrugačil dojemanje sveta in naše vloge v njem, centri moči vznikajo v svetovnih regijah, na katere je Zahod pred dvajsetimi leti gledal zviška. Denar danes nastaja in prihaja od drugod in iz drugih dejavnosti. Facebook, Uber, Airbnb, Amazon, temu smo pred dvajsetimi leti rekli “nova ekonomija”, danes sodijo med najvplivnejša podjetja na svetu. Kaj jih je naredilo izjemna? Poglejte naslov tega pisanja.
Je že res, da so gospodarski kazalniki tudi slovenskega gospodarstva v zadnjem obdobju dobri, da se domača potrošnja povečuje, da gospodarstvo kot celota beleži rast. A vendar nič od tega ne pomaga, če podjetje nima izdelka, storitve ali tehnologije, ki jih trg prepozna, sprejme, da, tudi nagradi. Z drugimi besedami, če lastnega dela ne uspe prodati.
Peterico letošnjih nagrajencev odlikuje, da so svoje dosegli “na svojem”. Niso “hodili v službo”, kar je v Sloveniji še vedno sopomenka za položaj brez prevelikih tveganj, hkrati ne preveč dobro plačan, a zato razmeroma varen.
Letošnji nagrajenci vse to imajo in so v svojem poslu uspešni. Dobro živijo sami, dobro živijo njihove družine, dobro živijo tudi zaposleni. Na koncu je namreč prav to najpomembnejše, da namreč od tistega, kar počnemo, tudi živimo. Kajti pravljičar je tisti, ki vam bo razlagal, da se s poslom ukvarja le iz užitka, ne pa zato, da si omogoči boljše življenje.
Vseh pet odlikuje dejstvo, da so svoje dosegli “na svojem”. Niso “hodili v službo”, kar je v Sloveniji še vedno sopomenka za položaj brez prevelikih tveganj, hkrati ne preveč dobro plačan, a zato razmeroma varen. Odločitve sprejemajo šefi, ko se izteče osem ur, se službeni telefon izklopi, elektronske pošte se ne pogleda do naslednjega dne ... Takšen pristop je povozil čas, kdor želi biti uspešen v svojem poslu - kar ne pomeni nujno biti šef - mora žrtvovati tudi del zasebnega življenja in sem in tja opraviti kakšno reč tudi med roditeljskim sestankom, rekreacijo ali večernim druženjem s prijatelji. Ne gre drugače. Kajti takšen pristop je vložek v uspeh podjetja, posledično pa tudi v lasten uspeh. Od uspešnosti podjetja je naprej odvisno, kako dobro bo vsak posameznik živel in povsem na koncu, če bo veliko uspešnih podjetij, kako bogata bo družba. Le gospodarsko uspešna in bogata družba pa lahko solidarno poskrbi tudi za manj prodorne, manj drzne, manj izobražene, bolne, starejše, skratka za vse, ki za spodobno življenje potrebujejo pomoč.
Prepričani slovenski novolevičarji sindikalistične “pripada nam” usmeritve bodo nemara zamahnili z roko, da je v življenju še kaj več od materialnega, kar je neskončno res. Kot je neskončno res tudi to, da je o zločinskosti mednarodnega kapitala, grehih domačih tajkunov, pa tudi o filozofiji, modi, klasični glasbi, klimatskih spremembah in Ilki Štuhec bistveno lažje razpravljati, če smo siti, na suhem, če nas ne zebe in če vemo, da bo ob koncu meseca na račun gotovo prišla plača. Stvari so včasih pač zelo preproste.
K Sloveniji kot kljub vsem anomalijam razmeroma uspešni, premožni in varni družbi več kot izdatno prispevajo tudi letošnji nagrajenci. Preveč preprosto bi bilo reči, da le s tem, ker kot uspešni podjetniki plačujejo davke. Še bolj kot ta vidik se zdi pomembno dejstvo, da s svojim ravnanjem v družbi predstavljajo vrednote iz naslova. Ambicioznost, pogum, podjetnost in nekaj zdravega tveganja so pač tisto, kar bo na dolgi rok Slovenijo vzpostavilo kot uspešno, bogato in na koncu tudi solidarno družbo.
ANTIŠA KORLJAN