“Barva je dotik očesa in glasba za gluhe”

Opus Mojce Zlokarnik (1969) gledalca potopi v razkošje barv. “Obožujem barvo. Učim se jo razumeti vedno znova in znova. Zanalašč in predrzno. Krotke, že znane rešitve me ne zanimajo,” pravi umetnica, ki se z razstavo slik in grafik Nemo govorjenje do 27. januarjapredstavlja v novogoriški Mestni galeriji.

Mojca Zlokarnik svoje slike in grafike od sinoči razstavlja v 
Mestni galeriji Nova Gorica.  Foto: Amir Muratović
Mojca Zlokarnik svoje slike in grafike od sinoči razstavlja v Mestni galeriji Nova Gorica.  Foto: Amir Muratović

NOVA GORICA > Mojca Zlokarnik iz Ljubljane strastno raziskuje različne barvne kombinacije in jih kot obarvana polja različnih velikosti med seboj združuje v vedno novih različicah. Pred osmimi leti, ko se je z razstavo Slika: prehajanje predstavila v celjski Galeriji sodobne umetnosti, je med drugim zapisala: “Barva je dotik očesa in glasba za gluhe.”

In kako barvo, ki je lepa sama po sebi, uporabiti predrzno? Kako se izogniti ceneni dopadljivosti? Umetnica, ki je iz slikarstva diplomirala na ljubljanski likovni akademiji pri profesorici Metki Krašovec,iz grafike pa magistrirala pri profesorju Lojzetu Logarju, meni, da samo z vztrajno in neprestano hojo po robu. Barve preprosto, a premišljeno nanaša v intervalih horizontalnih in vertikalnih črt. “Ravna črta daje barvi najbolj pošteno možnost delovanja. Minimalno nosi v sebi gostoto in poetični uvid,” razmišlja umetnica in dodaja, da lahko barva, če slikar ni dovolj moder, hitro zamre, “saj živi in se spreminja v dinamičnih medsebojnih interakcijah, je nestalna in komaj ulovljiva. Potrebno je mojstrsko obvladovanje snovi in poznavanje zakonitosti, da bi se zavest o samem sebi izgubila. Takrat se lahko zgodi. Zven, pišč, gluhota …”

Mojca Zlokarnik je po dodiplomskem in podiplomskem študiju slikarstva na ljubljanski likovni akademiji magistrirala še iz grafike. Študijsko se je izpopolnjevala v Pragi, New Yorku, Parizu, Bolgariji, Nemčiji in na številnih manj formalnih potovanjih. Štirinajst let - od 2001 do 2015 - je bila glavna in odgovorna urednica revije Likovne besede, s katero zdaj sodeluje kot pomočnica glavne in odgovorne urednice ter članica uredniškega odbora.Od leta 2009 je sourednica zbirke Ljubljana osebno, alternativni vodič. Razstavlja od leta 1991, sodelovala je na več kot sto skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Njeno slikarstvo je analitično: z minimalističnimi, povsem geometrično zasnovanimi barvnimi polji slikarka preiskuje različne učinke ter se loteva tudi estetskih vprašanj. Barve pa so v slikarstvu Mojce Zlokarnik tudi nosilci zgodbe, “nekakšna sidra, na katera pripenja vrsto odnosov med ljudmi ali z njimi povezanimi osebami in čustvi”, je ob razstavi, ki so jo v Mestni galeriji odprli sinoči, zapisala likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.“Njene slike tako prodrejo v gledalčev predstavni svet in ga nehote zapeljejo v komunikacijo z dotlej neznanim področjem,” pravi in dodaja, da se slike Zlokarnikove, čeprav so vsaka zase samostojna celota, med seboj povezujejo. “Postavljene v prostor se likovno in simbolno umeščajo v novo pripoved, pripovedujejo nove zgodbe, oblikujejo nova razmerja ... S slikami in odnosom do izzivajočih barv Zlokarnikova ustvarja svoja razmerja. Lirična in strastna. Krotka in predrzna. Sozveneča in odbojna. Skrivnostna in žareča. Umirjena in divja. In nikoli dolgočasna.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano