“Pri Izisu nikoli ne vemo, kateri festival bo zadnji”

V prostorih nekdanje Ribe v Izoli se je minuli petek naselil četrti festival sodobne umetnosti Izis, ki je letos postavil v ospredje tematiko ujetosti.

Na četrtem festivalu Izis  je nastopil tudi Tine Grgurevič, ki ustvarja pod umetniškim imenom 
Bowrain.
Na četrtem festivalu Izis je nastopil tudi Tine Grgurevič, ki ustvarja pod umetniškim imenom Bowrain. 

IZOLA > “Vsa dela, ki so bila predstavljena na festivalu, reflektirajo pojem ujetosti. Ujetost v okolje, družbeni sistem, simbolni sistem. Instalacija Rear Marka Vivode, Karla Hmeljaka in Luke Freliha problematizira odnos do črke, do simbolne ravni, Lovilec sanj študentke Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici Rawan Hourani iz Palestine tematizira ujetost sanj, Forest drops oblikovalke Kaje Kisilak pa so samozadostni ekosistemi, ki so ujeti v steklo,” pojasni Borut Jerman, producent Izisa, sicer pa eden od motorjev koprske Pine.

Navdušujoče “gozdne kaplje”

Tudi povabljene glasbenike so prosili, da svoj zvok usmerijo k tej tematiki. Večer je otvoril Bowrain, ki je “otrok” pianista, skladatelja in producenta Tineta Grgureviča. Ta ima za seboj že dva albuma in vrsto sodelovanj v umetniških vodah, predvsem z umetnikom Jašo. V Ribi je nastopil s kitaristom Mariom Babojeličem, s katerim sta občinstvo popeljala v svet zasanjane, melanholične elektronike. Sklepno besedo je prevzel Koprčan Mitja Cerkvenik, ki deluje pod imenom jesusonecstasy, in se odlično znajde v svetu analogne elektronike. Z letošnjo tematiko ujetosti pa je še posebej lahko prišla v ospredje njegova bolj temačna, introvertirana analogna godba.

Med razstavljenimi eksponati so največ navdušujočih pogledov ujele “gozdne kaplje” Kaje Kisilak, ki se že nekaj let ukvarja z gojenjem rastlin, katere zapre v steklene posode. Že tri leta in pol tako doma hrani stekleno posodo, v kateri ji odlično uspeva različno rastje in s katerim ni imela kaj veliko dela. Serija samozadostnih sistemov Forest Drops, ki jo je pripravila za tokratno izvedbo festivala Izis, namreč ne potrebuje vode, menjave prsti, gnojil. “V eni posodi sta se celo razvila, dva deževnika, ki še bolj pripomoreta k uspešni rasti,” raloži diplomantka ljubljanske Likovne akademije. Tovrstno gojenje rastlin je sicer že nekaj let v porastu, te steklene ekosisteme pa je moč dobiti v številnih trgovinah s trendovskimi izdelki za dom.

Premalo posluha za nove trende

Kakšna pa je prihodnost Izisa? “Pri Izisu je zanimivo to, da nikoli ne vemo, kateri bo zadnji. Morda bo letošnji zadnji, ali pa tudi ne. Tega vprašanja si ne postavljamo, delamo ga v prijateljskem duhu in za prijatelje,” pripoveduje Jerman in poudarja, da je Izis nastal kot odziv na popolno pomanjkanje posluha za tovrstne oblike umetniškega izražanja, in v tem duhu tudi vztraja. “Vse institucije v regiji, ki delujejo na področju umetnosti, so ujete v stare oblike umetnosti, premalo je posluha za nove trende,” pojasni in doda, da Izis dejansko organizirajo gverilsko, čeprav predstavljajo umetnike, ki so uveljavljeni na evropski ravni. “Vivoda razstavlja po Evropi, Hmeljak je nazadnje s svojo poezijo gostoval po Nemčiji in Romuniji ... Načeloma smo vsako leto predstavili vsebine, ki so na državni in mednarodni ravni prepoznane, v lokalnem okolju pa nimajo posluha,” razlaga producent festivala. “Odločili smo se, da ne bomo apelirali na ljudi in na institucije, ampak bomo naredili nekaj od nas za nas,” sklene Jerman.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano