Prva blagovna znamka Park Škocjanske jame

Marko Gombač, čebelar iz Naklega, je prvi nosilec blagovne znamke Park Škocjanske jame, Slovenija, ki označuje poreklo različnih izdelkov in pridelkov. Park Škocjanske jame si jih v prihodnje obeta še več; podobno kot že imajo več ambasadorjev Biosfernega območja Kras in porečja Reke. Letos so ta naziv podelili petim.

MATAVUN > Z blagovno znamko Park Škocjanske jame, Slovenija želijo v Parku Škocjanske jame obiskovalcem predstaviti tiste izdelke in pridelke, ki nastajajo na širšem območju parka v sodelovanju ljudi in narave.

“Stojimo za tem izdelkom”

Prvo znamko Parka Škocjanske jame si je prislužil Marko Gombač iz Naklega. Z njo je zaokrožil deset let raziskovanja. Znamka predstavlja zaupanje in visoko kakovost izdelka, ki bo zato lahko na trgu dosegel višjo ceno. “Znamka Park Škocjanske jame, Slovenija pomeni, da za izdelkom stoji neka institucija, ki ima ne samo tradicijo, ampak v svetu tudi neko ime, in stojimo za tem izdelkom,” je dejal direktor parka Stojan Ščuka. V parku prenavljajo tudi trgovino, ki bo po končanih delih namenjena prav prodaji izdelkov z znamko Parka Škocjanskih jam.

Marko Gombač in njegova soproga Petra Gombač se ukvarjata s čebelarstvom že več kot dvajset let in proizvajata čebelje pridelke, to je med, cvetni prah, propolis in vosek. Za možnost pridobitve blagovne znamke sta izvedela letos. “Blagovna znamka nama bo pomagala pri prodaji in hkrati bomo tudi Park Škocjanske jame promovirali z našimi izdelki, tako da bomo skupaj sodelovali,” meni Gombač.

Park Škocjanske jame je predstavil tudi publikacijo Suhi zidovi Krasa. Park je namreč član Partnerstva kraške suhozidne gradnje in organizator izobraževanja o novih metodah poučevanja prek dediščine za učitelje tako v Sloveniji kot v Italiji. Brošura je nastala v sodelovanju več kot 30 učiteljic in vzgojiteljic iz osnovnih šol in vrtcev iz porečja reke Reke pod vodstvom Karin Lavin. Učiteljice in vzgojiteljice so učne vsebine povezale s temo suhih zidov, ki so jih morali poiskati v domačem okolju. Sad dela je publikacija, ki vsebuje štiri vaje za otroke v vrtcih in osem za osnovnošolce. Služila bo kot navdih in spodbuda za izobraževanje prihodnjih generacij na Krasu in posledično za ohranjanje kulturne dediščine. Avtorice publikacije so Mojca Gerželj Štembergar, Lora Stanić Ostrouška, Mateja Jerina in Miranda Novak iz Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, Vlasta Markočič iz Osnovne šole Dutovlje, Fanči Klobučar iz Osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, Danila Grželj, Andreja Perhavec Čok in Barbara Jazbec iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača ter Vlasta Perhavec, Mojca Može-Škapin, Jerica Hlad in Silvana Lozej iz Vrtca Sežana. Uredila jo je Karin Lavin, izšla je v nakladi 100 izvodov s finančno pomočjo Slovenskega nacionalnega MAB odbora in Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Ambasadorji Krasa in porečja Reke

Daljšo tradicijo ima v parku podeljevanje naziva ambasador biosfernega območja Krasa in porečja Reke. Letos je ta naziv pridobila peterica zaslužnih.

Dr. Janez Bogataj je s svojim strokovnim delom sodeloval pri oblikovanju znamke Park Škocjanske jame, Slovenija in pri oblikovanju smernic in vzpostavitvi znamke kot pomembnega segmenta spodbujanja razvoja skladno z ohranjanjem kulturne dediščine, njene promocije in krepitve identitete lokalnega prebivalstva. Mirjam Frankovič Franetič si prizadeva za sodelovanje parka z lokalnimi skupnostmi, prenaša načela delovanja biosfernega območja v nove projekte in stremi k razvoju lokalne ekonomije. Anu Kahuna deluje na področju ohranjanja kulturne dediščine, njene primerne predstavitve in ozaveščanja širše javnosti. Sitka Tepeh si prizadeva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v širšem prostoru biosfernega območja Kras, Minka Vičar pa je zaslužna za povezovanje šol iz porečja Reke v Sloveniji in Italiji, ki s sodelovanjem v mreži šol vnašajo zavedanje o medsebojni povezanosti ekosistemov. “Biti ambasador je ponos, čast in obveznost, da pomagamo vodstvu, da bodo Park Škocjanske jame tudi v prihodnosti promovirali,” je o delovanju ambasadorjev povedal njihov predstavnik Albin Debevec.

Hrana v sožitju s prostorom

S parkom že več let dejavno sodeluje tudi Univerza na Primorskem. Ob dvanajsti obletnici delovanja biosfernega območja Kras so študentje Fakultete za humanistične študije Koper pod mentorstvom dr Katje Hrobat Virgolet in dr. Petre Kavrečič predstavili svojo raziskavo Hrana nekoč na biosfernem območju Kras in porečju Reke. V svojem raziskovalnem delu so predstavili običaje, ki so povezani s hrano v času med vojnama in po drugi svetovni vojni.

SAMANTA CORACI

---