Koper - mesto skritih vrtov

Dekletom, ki so zasnovala natečaj Odprti vrtovi Kopra, se niti približno ni sanjalo, da se bodo povabilu na ogled ljudje odzvali v tolikšnem številu. Na vodeni ogled se je namreč minulo soboto popoldne odpravilo med 150 in 200 obiskovalcev. Številni skriti vrtovi so sicer že od nekdaj prepoznavni znak Kopra, prireditev, kot je ta, pa lahko nedvomno prispeva tudi k bolj premišljenim odločitvam glede urbanističnega načrtovanja in k ohranjanju zelenih površin v starem mestnem jedru.

KOPER > Koprčanke Nina Krivec Rudolf iz bara Cameral, oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik ter arhitektka Tina Cotič ne skrivajo navdušenja nad izvedenim natečajem in za prihodnjo pomlad že napovedujejo novega, ko bodo vrtovi zasijali v vsej svoji pisani lepoti. “Eden od poglavitnih ciljev projekta je prebujanje meščanskega duha in povezovanje prebivalcev Kopra. Zelo pa si želimo, da bi prireditev postala tradicionalna,” pravi Krivec Rudolfova. Dekleta sicer ne dvomijo, da se bo za prihodnjo izvedbo prijavilo še več lastnikov vrtov, na prvega se jih je prijavilo šest.

Z zemljevidom in kozarcem na pot

Druščina se je najprej zbrala v baru Cameral, kjer so dekleta obiskovalce opremila z zemljevidom vrtov, ki jih bodo obiskali, in s kozarcem za vino. Na vsakem vrtu jih je namreč pričakala mini pogostitev, veliko lastnikov vrtov pa je svoje goste še posebej pogostilo. Še pred uradnim startom se je na obhod podala strokovna komisija, ki so jo sestavljali krajinska arhitektka Neža Mekota, fotograf Jaka Jeraša in Mirjan Kocjančič iz koprske Marjetice, ki je prispevala prvo nagrado za najlepši vrt - bon v vrednosti 400 evrov. H končni odločitvi so prispevali tudi obiskovalci, ki so na koncu glasovali za svojega favorita. Nagradi (dvakrat po sto evrov) za drugo in tretje mesto pa je prispevala koprska pedagoška fakulteta.

Nekoč del ulice, danes čudovit vrt

Prva postojanka je bila v Bošadragi, na vrtu zakoncev Ziraldo, ki sta se tjakaj preselila leta 1987 in počasi začela z obnovo več kot 350 let stare hiše in pripadajočega vrta, ki je bil nekoč del ulice. Goran Ziraldo se je sicer pred petimi leti s študenti programa Kulturna dediščina na koprski fakulteti za humanistične študije in z asistentko Nežo Čebron Lipovec lotil snemanja dokumentarca o koprskih skritih vrtovih. Tudi Ziralda kot dolgoletnega Koprčana je najbolj presenetila številčnost teh vrtov. Že bežen pogled s koprskega zvonika razkriva kopico zelenih oaz. Uradnih številk ni, po zelo grobih ocenah naj bi jih bilo v Kopru najmanj 70. “Koper je ves prepreden z vrtovi, lahko bi jih razdelili na tri vrste. Tiste, ki so vidni, in jih razmejuje žičnata mreža ali ograja, drugi so skriti za kamnitimi zidovi, o tretjih, to so atrijski vrtovi, pa se nam od zunaj niti ne sanja, saj so z vseh strani obdani s hišami,” pripoveduje Ziraldo.

Ponekod po Kopru pa so te zelene oaze sredi mesta zelo zgoščene. Poleg stare porodnišnice, ki ima dva atrijska vrtova in enega, ki je viden iz Kettejeve ulice, se veliki vrtovi skrivajo tudi med Čevljarsko in Garibaldijevo ulico ter v Kumarjevi, Kmečki, Pobegovi, Kidričevi ulici in še marsikateri drugi. Dokumentarca (še) niso dokončali zaradi najrazličnejših študijskih in drugih obveznosti, razlaga Ziraldo, obstaja pa želja, da bi ga v bližnji prihodnosti dokončali. “Zelo pozdravljam pobudo deklet in jim izrekam vso pohvalo glede odlične organizacije. Tudi sam pa sem bil zelo presenečen nad velikim odzivom. Neko zanimanje očitno obstaja,” dodaja Ziraldo, čigar vrt je osvojil drugo mesto.

Ne zgolj okrasne rastline, na vrtovih gojijo tudi veliko zelenjave

Na skorajda vseh vrtovih, ki smo jih obiskali, smo ugotovili, da niso posejani le z okrasnimi rastlinami, ampak s številnimi povrtninami. V tem smislu je najbolj presenetil tretjeuvrščeni vrt na Kmečki ulici, za katerega odlično skrbi družina Jevtić in na katerem prednjači zelenjava, od najrazličnejših vrst paprik do paradižnika in repe. Na vrtu imajo tudi majhno lopo, v kateri shranjujejo svojo vloženo zelenjavo. Obvezen del vrta pa je tudi pergola, ki je namenjena druženju in obedom na prostem.

Največje presenečenje pa nas je pričakalo na vrtu v Ulici agrarne reforme, ki je bil razglašen za najlepšega in za katerega skrbita zakonca Čalija, predvsem pa žena Darinka. Gre za vrt, skrit med zidovi hiš, ki mu delajo družbo še vrtovi na levi in desni strani ter se raztezajo vse do dvorišča knjigoveznice. “V to hišo smo se preselili leta 1994, prejšnji lastniki pa so vrt namenili predvsem samooskrbi z zelenjavo. Odločila sem se, da bom manjši del namenila gojenju zelenjave, večji del pa avtohtonim okrasnim rastlinam in zelenici,” pripoveduje Darinka Čalija.

Na njunem vrtu tako kraljujeta žižola in že avtohtona palma, visoka žumara, ki krasi marsikateri vrt in park v Istri, tudi na Goriškem. Za kaj pa bo porabila vrednostni bon? “Moram še temeljito razmisliti. Dodatnih dreves ne bom kupila, najverjetneje se bom odločila še za kakšno cvetlico in okrasno grmičevje,” odgovarja Darinka Čalija, ki je bila prav tako navdušena nad izvedenim dogodkom: “Ker prinaša nekaj novega v mesto.”

BILJANA PAVLOVIĆ

---