Vileniški kristal Katerini Kalitko

V Štanjelu so v soboto opoldne, po tradicionalnem branju udeležencev festivala, podelili vileniški kristal za najboljši prispevek, objavljen v vileniškem zborniku, in interpretacijo.

ŠTANJEL > Kristal, ki nagrajencu prinese še gostovanje na irskem literarnem festivalu Cuirt, je letos prejela ukrajinska pesnica in prevajalka iz bosanščine, hrvaščine in srbščine Katerina Kalitko (1982), med drugim tudi lanska prejemnica štipendije Srednjeevropske pobude. Žirijo je prepričala z vrojeno lepim poetičnim glasom in pesmimi, ki nezgrešljivo odzvanjajo tudi univerzalnost ter brezmejno in neustrašno humanost.

Po mnenju žirije so vsa literarna dela pokazala izvirnost, umetniško težo ter predanost pripovedi in lirski resnici, v številnih primerih pa so te vrline pospremila prizadevanja za družbeni, politični in etični fokus. Pesmi Katerine Kalitko so žirijo “ponesle skozi niz domiselnih vprašanj, povezanih z zgodovinsko pogojenostjo, človekovo intimo, soočanjem z izgubo, pa tudi vprašanj z metafizičnimi in celo duhovnimi pridihi”.

Pesnica, ki jo je nagrada zelo ganila, nam je zaupala, da kristala sploh ni pričakovala: “Še toliko bolj me je ganil, ker sem že drugič na festivalu in tukaj čutim že kar družinsko vzdušje. Poleg tega so moje pesmi precej težke, govorijo o vojni, o izgubljanju, medtem ko mnogi od poezije pričakujejo slikanje lepšega sveta. Vendar ima poezija tudi družbeno vlogo, odziva naj se tudi na dogajanje okrog nas. Če v moji deželi divja vojna, moram o tem pripovedovati, sicer se ne bom spoštovala.”

Na Vilenici je spletla številna nova znanstva. “Ne samo to,” dodaja, “tu sem lani in letos spoznala tudi pisatelje, ki jih obožujem že vse življenje, na primer Dubravko Ugrešić in Aleksandra Hemona. Ta festival me je tudi navdihnil in mi omogočil nov pogled na lastno ustvarjanje. Če bo le mogoče, se bom prav rada vrnila.”

---