Vilenica trka na vrata že nocoj

Čeprav je doma na Krasu, Vilenica leto za letom potuje še po drugih krajih. Predvečeri letos prinašajo pesniške glasove in misli književnikov tudi v Ljubljano, Trbovlje, Celje in Maribor, raztrosili pa jih bodo tudi po Primorskem. Drevi tako lahko Vilenico srečate v Sežani, Biljah, Trstu in Kopru.

 Foto: FOTO: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA
Foto: FOTO: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA

“Nikoli ne pišem o tistem, kar trenutno doživljam. Če si čustveno vpleten, nisi objektiven, hitro postaneš solzav, jezen ... Zato zdaj zelo rada pišem o otroštvu ali najstniških letih,” je o distanci, ki jo v njeno pisanje nosi čas, v majski vileniški prilogi razmišljala Suzana Tratnik.

Letošnjo avtorico v središču, eno najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljic ter aktivistko in organizatorko kulturnih dogodkov na LGBT sceni, bodo drevi gostili v Biljah. Objavila je šest zbirk kratke proze in dva romana: Tretji svet (2007), šest let prej pa prvenec Ime mi je Damjan. Kot je v majskem intervjuju še povedala Andražu Gombaču, s katerim se bosta drevi pogovarjala v Ateljeju Negovana Nemca, zgodba o mladostniku in njegovem iskanju spolne identitete ob prvem izidu romana javnosti ni vznemirila: “Ko je roman Ime mi je Damjan leta 2001 prvič izšel v slovenščini, pri Lambdi, je bil opažen, vendar ne zelo, nobenega vznemirjenja ni bilo. Začelo se je leta 2014, ko je bil ponatisnjen pri veliki založbi, pri Mladinski knjigi, zatem pa vključen še v projekt Rastem s knjigo. Dokler ostaneš na obrobju, še gre, ko pa stopiš proti središču, iz mnogih takoj butne skrb, da bo taka literatura zapacala naše otroke.”

Tržaška postaja

Vilenica že vrsto let prihaja tudi v “mesto v zalivu”. Letos bo v sodelovanju z dolgoletnima sodelavcema v Trstu - s Srednjeevropsko pobudo (SEP) in Skupino (Gruppo) 85 - v dvorani SEP Patrizia Vascotto gostila literata, ki sta pomemben del življenja zapisala tudi prevajanju. Ülar Ploom, pesnik in avtor proznih del, Estoncem približuje dela italijanskih avtorjev - med drugim Danteja, Petrarce in Calvina. Ploomove pesmi so bile objavljene v antologijah v angleškem in italijanskem jeziku, prvo pesniško zbirko Üks ja kogu (Eden in vse) je izdal leta 2002 ter zanjo med drugim prejel nagrado Betti Alver za najboljši prvenec. Aleš Berger je tri desetletja pri Mladinski knjigi bdel nad prevodnim programom in urejal nekaj vrhunskih zbirk slovenskega založništva. Prevaja predvsem iz francoščine in španščine, izdal je dve knjigi iz esejev, (Omaro v kleti, 2011) in pred kratkim še Povzetke.

Pascual in Suceava pri Kosovelu

V Kosovelovi knjižnici se bosta v pogovoru z Magdaleno Svetina Terčon od 19. ure dalje družila avtorja, ki ju povezuje izkušnja življenja v drugem okolju. Mehiški esejist, pesnik, avtor nekaj gledaliških iger in filmski producent Carlos Pascual zadnjih osem let živi v Ljubljani, Bogdan Suceava pa se je iz Romunije preselil v Združene države Amerike. De sirvientas, tacones altos y oportunidades perdidas (O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih) je naslov Pascualove esejistične zbirke, ki je izšla lani, leta 1999 pa je izdal zbirko pesmi Caída Libre (Prosti pad). Suceava, ki je v ZDA doktoriral iz matematike in poučuje na Kalifornijski državni univerzi v Fullertonu, kratke zgodbe, eseje in romane piše v romunščini. Za delo Miruna, ki je pred kratkim izšlo pri založbi Modrijan, slovenski bralci pa ga lahko prebirajo v prevodu Aleša Mustarja, je Suceava prejel več nagrad, med drugim ga je z najvišjim priznanjem za najboljše prozno delo nagradilo Društvo pisateljev Bukarešte.

Zora na predvečeru

V Koper bo drevi ob 20. uri pripotovala Latvija. Na letošnji Vilenici posebno pozornost namenjajo latvijski poeziji - antologija Dzeja, ki jo je uredil Klemen Pisk, prinaša vpogled v sodobno pesniško ustvarjanje v tej baltski državi. Mnogi narodi se radi pohvalijo, da so narod pesnikov, a po Piskovi oceni v latvijskem primeru to res drži. Nemški geograf in popotnik J. G. Kohl je leta 1841 zapisal: “Resnično težko bi bilo dandanes v Evropi najti narod, ki si bolj od latvijskega zasluži, da se imenuje narod pesnikov. Prav tako bi bilo sila težko najti deželo, ki si bolj od dežele Latvijcev zasluži, da se imenuje dežela pesnikov. Vsak Latvijec je rojen pesnik, vsi pišejo poezijo in ustvarjajo pesmi - ki jih vedno lahko tudi zapojejo.”

Pisk v spremni besedi zapiše še, da je sodobna latvijska poezija kljub svojemu modernemu značaju še vedno zelo povezana z latvijsko ljudsko pesmijo, “ki naj bi bila 'stara toliko kot latvijski jezik', kot predvsem zaradi pomanjkanja starejših virov napol v šali pravijo nekateri latvijski učenjaki”. Atrij Regionalnega RTV centra Koper-Capodistira bodo s poezijo napolnili trije pesniški glasovi mlajše generacije: Artis Ostups (1988), Arvis Viguls (1987) in Ingmara Balode (1981), posebnost večera, ki ga bo moderirala Breda Biščak, pa bo filmska projekcija. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč tokrat prvič sodeluje z Zavodom Otok, organizatorjem mednarodnega filmskega festivala Kino Otok- Isola Cinema. Ta bo na vileniški predvečer prinesel Zoro, tragikomedijo o latvijskem kolhozu, ki jo je posnela ena mednarodno najbolj prepoznavnih latvijskih režiserk Laila Pakalnina, sicer tudi dobitnica nagrade Darko Bratina. Poklon viziji.

MI


Najbolj brano