Izdelali so kolektor, električni avtomobilček, vetrnico ...

Sonči kolektor, vodna turbina, polnilna postaja za pametni avtomobilček, rastlinjak z omejenimi pogoji rasti ... Vse to in še marsikaj so z lastnimi rokami izdelali in sami preskušali učenci bistriške osnovne šole Antona Žnideršiča v okviru projekta Verižna reakcija. Ta vsako leto povabi k sodelovanju pet šol, in letos je bila med njimi tudi bistriška. Učenci so bili nad takšnim načinom učenja navdušeni.

ILIRSKA BISTRICA > Verižna reakcija (Chain Reaction) je triletni projekt, ki temelji na raziskovalnem učenju naravoslovja in tehnike. Financira ga Evropska komisija v okviru 7. okvirnega programa in poteka od leta 2013 v dvanajstih državah. Slovenski del usklajuje Oddelek za fiziko in tehniko s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Vsako šolsko leto v njem sodeluje pet šol, letos je med njimi tudi OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. “Sodelujejo učenci osmega in devetega razreda, skupaj jih je 66. Projekt smo izvajali v sklopu treh tehniških dni - prvega smo izpeljali novembra, drugega decembra in zadnjega januarja,” pravi ravnateljica Karmen Šepec.

Avtomobilček “na sonce”

Učenci so delali v petih skupinah. V eni so se posvetili optimizaciji vodnih turbin in preverjali, kako nanje vplivajo različne velikosti rotorja, velikosti in število lopatic ter debelina cevi. Podobne parametre so merili v skupini, ki je izdelala vetrno turbino, v tretji so preučevali zeleno ogrevanje. “Izdelali smo kolektor, ki sončno energijo pretvarja v toplotno. Najprej smo narisali načrt, nato smo se lotili izdelave. Cevi v notranjosti smo pobarvali s črno, zunanje cevi zaščitili s folijo, dodali ogledala, usmerili svetlobo pod določenim kotom, omejili razprševanje svetlobe, povečali dolžino cevi ... Vse smo testirali in merili izkoristek sončne energije,” pojasnjujejo učenci.

Ena skupina je sestavila pametni avtomobilček: “Naredili smo matično ploščo, ogrodje avtomobilčka, dodali funkcije premikanja naprej in nazaj ...” so ponosni učenci, ki so med snovanjem avtomobila in uporabe sončne energije “predelali” precej učne snovi.

Med 15 osnovnimi šolami, ki so sodelovale v Verižni reakciji v treh letih, so le tri primorske. Poleg bistriške sodeluje letos še OŠ Koper, lani pa je projekt uspešno izpeljala tudi OŠ Srečka Kosovela Sežana.

Učenje na zanimiv način

“Pri preučevanju zadnjega sklopa, poimenovali smo ga rastline v vesolju, je vsaka skupina izdelala svoj rastlinjak, imeli pa so še en testni rastlinjak, v katerem so ustvarili normalne pogoje in rezultate svojih rastlinjakov primerjali z rezultati iz tega rastlinjaka,” pojasnjuje Tatjana Vičič, ena od dveh učiteljic - druga je bila Nataša Olenik -, ki sta vodili učence skozi zapletene postopke prenosa teorije v prakso.

Obe sta se za vodenje projekta Verižna reakcija dodatno usposabljali, pri izvedbi pa so jima pomagali tudi študentje in profesorji Pedagoške fakultete. “Cilj projekta Verižna reakcija je, da se učenci učijo na drugačen način. da jim ne razlagamo teorije, temveč da pridejo do novih znanj in spoznanj prek lastnega raziskovanja,” pravi David Rihtaršič s Pedagoške fakultete.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---