Neprecenljiva ... in brezplačna

Največja živa kulturna znamenitost Sežane, kajpada Jolka Milič, je v četrtek na Ta veseli dan kulture v domači Kosovelovi knjižnici praznovala. Vendar ne skorajšnjega 90. rojstnega dne, ki se bo na koledarju izpisal 5. februarja in na katerega se jubilantka požvižga, marveč izid svojega velikega prevajalskega dela, slovensko-italijanske antologije naše sodobne poezije.

Jolka Milič (v sredini) je bogato slovensko-italijansko antologijo naše sodobne poezije predstavila 
s sourednico Mariano Antoni (levo) in  direktorico Kosovelove knjižnice Sežana Magdaleno Svetina Terčon.  Foto: Andraž Gombač
Jolka Milič (v sredini) je bogato slovensko-italijansko antologijo naše sodobne poezije predstavila s sourednico Mariano Antoni (levo) in direktorico Kosovelove knjižnice Sežana Magdaleno Svetina Terčon.  Foto: Andraž Gombač

SEŽANA > Zajetna knjiga Poezija - bla, bla, bla od A do ...? / Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...? je plod njenega večletnega in požrtvovalnega dela. Da je 520 strani dvojezične poezije na voljo za samo 20 evrov, se lahko zahvalimo zgolj in samo Jolki Milič, so na predstavitvi poudarili prevedeni pesniki in precej številnejše pesnice. Hvaležni so prevajalki in književnici, ki slovi tako po ljubezni do poezije kakor po ostrem jeziku in pravičnih, četudi strogih kritikah in sodbah, ki jih z javnostjo najraje deli v časopisnih pismih bralcev.

Za 2000 evrov poezije

“Spočetje knjige je bilo radostno, kakor so bolj ali manj vsa spočetja, nosečnost pa je bila zelo težka,” je priznala Jolka Milič. “Knjiga se ni rodila pod srečno zvezdo, a se vsemu navkljub vendar je! Bilo je tudi veliko dobrega. Med nami imamo sponzorja, ki noče biti imenovan. Kupila si bom klobuk, samo zato, da ga bom lahko snela in se do tal priklonila pred njim.”

Opozarja, da knjiga, izdana pri tržaški založbi Edizioni Antony, ni podprta z denarjem davkoplačevalcev. Vsak od dvajsetih pesnic in pesnikov naj bi za stroške prispeval 100 evrov; odtod tudi podnaslov Za 2000 evrov slovenske poezije. / Per 2000 euro di poesia slovena contemporanea.

Prevajalka, ki je obenem poskrbela za izbor, urejanje in še marsikaj, poudarja, da je antologijo povila s pomočjo nepogrešljive sourednice Mariane Antoni. Ta ne skriva navdušenja: “Sodelovanje z Jolko je velika čast. Nisem še srečala osebe, ki bi bila tako neposredna, bodisi pozitivno bodisi negativno. In neverjetno je, koliko je delala za to knjigo, jo popravljala, izboljševala, štela vrstice, da bi le vsi avtorji imeli natanko enako prostora ...”

Ga zlepa ne najdeš, so potrdili vsi vpleteni, ki bi tako garal in se za povrh odrekel plačilu, zgolj da bi pomagal slovenskim pesnicam in pesnikom, naši poeziji.

Vendar brez pomoči ne bi šlo, je kazalec dvignila Jolka Milič in se zahvalila še Bojanu Kavčiču in Marthi Sotelo Bunjevac iz sežanske knjižnice. “Sem izrazito timski človek, in našla sem čudovite sodelavce,” je poudarila. In obse pozvala oblikovalko naslovnice Catherino Zavodnik iz Ljubljane, s katero se je po dveh letih elektronskega dopisovanja prvič srečala v živo. “Napravila je krasno naslovnico, in to zastonj. Pri meni morajo vsi delati zastonj!” se je zarežala Jolka, potrepljala mlado ustvarjalko in jo priporočila vsem s posluhom za pravo umetnost.

Svoje stihe, ki so se v italijanskem prevodu izpisali na bližnjem platnu, je uvodoma brala Anica Perpar in se prevajalki zahvalila za neprecenljivo delo. Ganjeno jo je pred prebiranjem svoje poezije nagovorila tudi Tatjana Pregl Kobe, ki sta ji za zgled dve devetdesetletni mladenki: lastna mati, pisateljica Milenka Pungerčar, in pa Jolka Milič.

“Ona nas prevaja, poskrbi, da na natečaje pridejo vsi potrebni podatki o nas, organizira vse od a do ž, mi pa potem po njeni zaslugi hodimo po mednarodne nagrade,” je dodala Vanja Strle.

Med vsemi slovenskimi knjižnicami ima prav Kosovelova največ pesnic na kvadratni meter: v Jolkino antologijo so se uvrstile Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek in Patricija Dodič. Slednja Jolko občuduje že dolgo in jo ima za srčni spodbujevalnik v človeški podobi: “Še zmeraj si upa imeti svoje mnenje in ga deliti z drugimi. Zelo so mi všeč tudi njeni jolkizmi, ki mi služijo kot življenjski moto. Na primer: ko se dobro počutim, me obide neustavljiva želja, da bi se počutila še boljše.”

Berite jo kot prozo!

Ne samo pesnice, v antologijo je uvrščenih tudi nekaj pesnikov, od katerih pa je na kulture prepolni 3. december v Sežano uspelo priti samo Branetu Mozetiču, medtem ko je duhovite in ganljive stihe Borisa A. Novaka in Dušana Jovanovića na prevajalkino željo prebirala ravnateljica knjižnice Magdalena Svetina Terčon.

Prevajalka je pesnicam in pesnikom svetovala, da pesmi ne berejo kot pesmi: “Če jih berete kot pesmi, vas to namreč blokira in ne razumete ničesar. To vem, saj nekoč sploh nisem razumela lepote poezije. Zame je bilo vse bla, bla, bla, kakor sem tudi naslovila knjigo. Pesmi so se mi odprle, ko sem jih začela brati kot zgodbe, kot kondenzirane romane.”

Poezija se je prepletla še z glasbo: nastopili so mladi kitarist Valerij Rojc ter harmonikarja Aleksander Lesar in Nik Brcar, vabilo k neformalnemu druženju pa je Jolka Milič preglasila s pozivom vsem, naj ji sporočijo napake in napakice, če in ko bodo naleteli nanje. “Škrati so neuničljivi,” je dejala neutrudna ustvarjalka, neizprosna do drugih zlasti do sebe. ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano