Dediščina vojne naj bo predvsem mir

Na mednarodnem strokovnem srečanju o dediščini Poti miru v Ljubljani so predstavili sezname dediščine in možnosti njihovega vpisa na Unescovo listo. Za zdaj so v igri Slovenija, Italija in Avstrija. Sporočilo projekta je - mir.

Slovenija, Italija in Avstrija želijo z dediščino prve svetovne 
vojne na seznam Unesca. Foto: Neva Blazetič
Slovenija, Italija in Avstrija želijo z dediščino prve svetovne vojne na seznam Unesca. Foto: Neva Blazetič

LJUBLJANA, KOBARID > Nacionalni odbor za obeleževanje stotih obletnic prve svetovne vojne pri ZRC SAZU je pred časom podprl zamisel o vpisu dediščine na Poti miru od Alp do Jadrana na mednarodne sezname evropske in svetovne dediščine ter kot spomenik državnega pomena. Koordinacijo projekta je prevzela Ustanova Fundacija Poti miru iz Kobarida.

Nekdaj sprti s skupnim sporočilom

Konec prejšnjega tedna sta na to temo nacionalni odbor in fundacija v Ljubljani pripravila mednarodno strokovno srečanje. O možnih seznamih dediščine, ki bi jo predlagali, so se pogovarjali strokovnjaki, predstavniki oblasti in Unesca iz Slovenije, Italije in Avstrije. “Gre za tako imenovano transnacionalno serijsko nominacijo. Prva pobuda zanjo je prišla iz Italije, kjer na nacionalni ravni deluje odbor za obeleževanje obletnic, podoben slovenskemu. Vajeti je potem prevzela kobariška Ustanova Fundacija Poti miru. S srečanjem v Ljubljani smo zadevi dal nov pospešek in nekako prevzeli pobudo,” nam je povedala predsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje obletnic Petra Svoljšak.

V pobudo so za zdaj vključene tri sosednje države. V vsaki posebej morajo skozi nacionalne postopke. Izbrati bodo morale lokacije, ki bodo predlagane za seznam dediščine in tako imenovana vplivna območja. Sledilo bo še usklajevanje na ravni omenjene trojice. Projekt pa ostaja odprt, kasneje se mu lahko pridruži še katera od današnjih držav, ki je bila pred sto leti vpletena v vojno.

Zaupanje Kobaridcem

“Pojmu 'dediščina vojne' se pravzaprav izogibamo. Raje rečemo Pot miru, saj je naše sporočilo mirovno. Že to, da ga snujejo nekdaj sprte strani, veliko pove. Odločitev, da koordinacijo prevzema kobariška Ustanova Fundacija Poti miru je vsekakor na mestu. Na tem področju je opravila ogromno delo, pomembno je tudi to, da lahko računa na lokalno podporo,” je zadovoljna Petra Svoljšak.

Čeprav se delovni naslov projekta glasi Dediščina Poti miru, to ne pomeni, da gre za dediščino ob uveljavljeni 150 kilometrov dolgi poti od Alp do Jadrana. O tem, katera območja in objekti bodo v predlaganem seznamu, se še pogovarjajo. Petra Svoljšak na naši strani med drugim omenja Rusko kapelico pod Vršičem, Javorco s češko cerkvico, Log pod Mangrtom z nekdanjo mošejo, nemško kostnico v Tolminu, italijansko kostnico v Kobaridu, bohinjsko železnico s solkanskim mostom, Dobro Jamo na Krasu ... To projektu daje veliko nadnacionalno noto, so prepričani organizatorji projekta. Italija in Avstrija pa bosta prispevali svoje predloge.

V Fundaciji Poti miru so si z obeleževanjem soške fronte nabrali že veliko izkušenj, koordinacija v projektu treh držav pa je ponovni zahteven izziv, pravi Maša Klavora, ki skrbi za promocijo. “Vemo, da se Unesco nekako otepa dediščine vojn. Na njegovem seznamu sta za zdaj le Hirošima in Auschwitz. Računamo, da bodo razumeli, da je naše sporočilo poziv k miru,” je optimistka Maša Klavora. DAVORIN KORON


Najbolj brano