Referenčni laboratorij EU potrdil bolezen modrikastega jezika v Sloveniji

Referenčni laboratorij EU (EURL) iz Pirbrighta v Veliki Britaniji je v sredo potrdil rezultate slovenskega laboratorija, ki je ugotovil bolezen modrikastega jezika (BT) pri dveh kravah v severovzhodni Sloveniji v bližini avstrijske meje, in določil serotip virusa. Gre za serotip 4, ki je že od lani prisoten v regiji.

Referenčni laboratorij EU je potrdil bolezen modrikastega 
jezika v Sloveniji.
Referenčni laboratorij EU je potrdil bolezen modrikastega jezika v Sloveniji. 

LJUBLJANA > Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je danes sporočila, da je že določila območje z omejitvami zaradi pojava BTV 4, in sicer območja območnih uradov uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Murska Sobota, Maribor, Celje in Ptuj.

Na območju z omejitvami in s tega območja se morajo premiki živali izvajati v skladu s pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni modrikastega jezika. Ukrepi na območju ostanejo v veljavi vsaj dve leti po zadnjem pojavu bolezni.

Uprava rejce in trgovce z živimi govedi in drobnico opozarja, naj bodo pozorni na možno prisotnost kliničnih znakov pri živalih, predvsem novo nabavljenih, da je treba vsak sum, da se je pojavila bolezen modrikastega jezika, takoj javiti najbližji veterinarski organizaciji, ter naj bodo pri nakupu živih goved in drobnice še posebej pozorni na izvor živali, so sporočili iz uprave.

Potem ko so avstrijski organi pri kravah na treh kmetijah v zveznih deželah Štajerska in Gradiščansko ugotovili bolezen modrikastega jezika, je slovenski laboratorij 18. novembra to bolezen ugotovil tudi pri dveh kravah na kmetiji v severovzhodni Sloveniji blizu avstrijske meje. Na kmetiji so že izvedli prve ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni z živalmi. Ker je šlo za prvi primer te bolezni na ozemlju Slovenije, so vzorce poslali v referenčni laboratorij EU.

Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni vsi prežvekovalci, vključno z ovcami, govedom, jelenjadjo in srnjadjo, kozami in kamelidi (kamelami, lamami, alpakami, guanaki in vikunjami), ni pa nevarna za konje ali prašiče, prav tako ni nevarna za ljudi.

Za bolezen so značilne spremembe ustne in nosne sluznice ter roževine parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic. Najbolj tipičen znak bolezni je modrikavost jezika.

STA


Najbolj brano