Nasmeh premaguje meje

Vožnja ali sprehod po Erjavčevem drevoredu ali bolje znani Erjavčevi ulici v Novi Gorici in po Škabrijelovi ulici v Gorici ima ta mesec poseben čar, saj sta združeni v ulico nasmehov. Ambasadorji nasmehov iz treh tamkajšnjih osnovnih šol so v svoj fotografski objektiv ujeli nasmehe svojih sošolcev in jih postavili na ogled. Veseli obrazi, ki visijo nad cesto, kar kličejo k nasmehu.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

Sredi oktobra so pobudniki in podporniki razstavnega projekta Ulica nasmehov čez Erjavčevo ulico v Novi Gorici in Škabrijelovo ulico v Gorici razobesili 60 nasmejanih portretov učencev dveh novogoriških osnovnih šol - Milojke Štrukelj in Kozara, ter goriške šole Abelardo Pecorini Straccis. S pestrim programom, ki je bil namenjen predvsem kot poklon ambasadorjem nasmehov, avtorjem fotografij, so jo odprli na Trgu Evrope, župana obeh mest pa sta slavnostno odkrila tudi ulični znak ob nekdanjem mejnem prehodu, ki dvojezično označuje Ulico nasmehov.

Začetki čezmejnega projekta segajo v prejšnje šolsko leto, ko se je s sodelujoči šolami povezala Anita Zelić, pionirka fototerapije v Sloveniji. “Za nekonvencionalno razstavo v obliki čezcestnih transparentov sem se odločila, ker sem želela ustvariti razstavo, ki ni dostopna samo ljudem, ki obiskujejo kulturne dogodke, temveč jo lahko doživi vsak spontano in se zamisli o njeni sporočilnosti,” je orisala izbor lokacije. “Razstava želi poudariti, da sta različnost in medsebojna drugačnost nekaj, kar nas bogati in ne ogroža. Njen namen je doprinesti v čezmejno skupnost optimizem, upanje, sodelovanje in povezovanje. Ker pa sta v trenutnem družbenem in svetovnem dogajanju smeh in optimizem nekaj, kar vsi nujno potrebujemo, je cilj razstave, da jo postavimo na ogled tudi v drugih slovenskih mestih in državah, kjer bi jo predstavili kot simbol upanja za premagovanje vseh vrst meja, ki jih ljudje ustvarjamo in postavljamo. Zanjo se že zanimajo v Italiji in na Poljskem.”

Razstavni projekt Ulica nasmehov je povezal otroke iz obeh Goric, ki so bili najprej vključeni v vodene fotografske in fototerapevtske aktivnosti Nasmeh dobim in ga delim.

“Tako so spodbujali pozitivno občutenje in izražanje ter v okviru tega skupno ustvarili skoraj 200 fotografij nasmehov svojih sošolcev, s katerimi smo v času poletnih počitnic okrasili njihove šole in ostalim učencem omogočili, da so v prvi šolski dan stopili z nasmehom na obrazu,” je dejala Zelićeva. Šole so projekt podprle z vizijo, da bi bila njihova ustanova med drugim tudi prostor, ki spodbuja razvijanje spontanega, igrivega in radostnega otroka. “S fotokrožkom smo takoj pristopili k projektu in bili nad njim navdušeni. Učencem smo na letošnji prvi šolski dan pripravili presenečenje v obliki šolske razstave nasmehov, ki jo ocenjujemo kot velik doprinos k šoli, saj pozitivno vpliva tako na učence kot zaposlene,” je povedal ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj Janez Kobe.

Skozi izkušnjo izvabljanja in lovljenje nasmehov v fotografski objektiv so učenke in učenci postali pravi mali ambasadorji nasmehov, ki so na koncu združili svoje moči in na ogled postavili svoje izdelke. “Učence smo povezali s skupnimi aktivnostmi, pri katerih so se naučili, da je smeh resnično univerzalen jezik, saj smo medsebojno povezali otroke iz italijanske in slovenske šole ter otroke s posebnimi potrebami,” je ilustrirala Anita Zelić in dodala, da se z nasmehom v telesu sprožijo biokemični procesi, ki imajo izreden vpliv na naše psihofizično delovanje. Smeh zdravi, sprošča, spodbuja radost, kreativnost in ne nazadnje povezanost med ljudmi.

“Ulica nasmehov ima za šolo velik pomen. Naši učenci prihajajo z ur fototerapije vedno nasmejani, obenem so tudi spoznali, da se lahko prek fotografij izražajo enako kot učenci iz rednih šol. Na razstavo so še posebej ponosni. Menim, da je bil namen razstave celo presežen, saj te ob pogledu prisili, da se nasmeješ,” je poudaril Edvard Vrabič, ravnatelj OŠ Kozara z izobraževalnim programom za otroke s posebnimi potrebami.

Osrednji namen razstavljenih fotografij je, da prikažejo, kako otroški nasmeh, poln radovednosti, pristnosti in energije, premaguje vse meje, ki jih navadno postavljajo odrasli. Te so lahko nacionalne, rasne, verske, jezikovne pa tudi starostne, mentalne, čustvene ali duševne. “Tudi na naši šoli so učenci z navdušenjem sodelovali pri fototerapiji, ki je bila hkrati novost in nekaj drugačnega v običajnem učnem procesu,” dodaja Emanuela Mazgon z osnovne šole Abelardo Pecorini Straccis in koordinatorka projekta v Italiji. ANA CUKIJATI


Najbolj brano