410.00 oseb v Sloveniji živi v socialni izključenosti

Letošnji mednarodni dan za dostojno delo, ki ga Mednarodna konfederacija sindikatov obeležuje od leta 2008, poteka pod geslom Ustavimo korporativni pohlep. Konfederacija opozarja, da je le sedem odstotkov delavcev po svetu včlanjenih v sindikate, 7. oktober pa je odlična priložnost za širjenje sporočila sindikatov.

LJUBLJANA > V sklopu svetovnega dneva po vsem svetu organizirajo pohode, konference in druge dogodke, letos pa opozarjajo, da gospodarska kriza še vedno bremeni delovne ljudi.

“Nobena dejavnost ni prevelika ali premajhna za Svetovni dan dostojnega dela - naj bo okrogla miza, velike demonstracije, protestno pismo, flash mob ali pa kaj čisto drugega,” piše na spletni strani dneva.

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) s sedežem v Bruslju predstavlja največjo mednarodno sindikalno organizacijo, ki združuje 175 milijonov delavcev iz 155 držav in 311 nacionalnih sindikalnih zvez.

V Sloveniji je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v okviru dneva na odgovorne, predvsem na finančnega ministra Dušana Mramorja, naslovila vrsto vprašanj, med drugim ali je dostojno, “da o socialni državi - ne pozabimo: 410.00 oseb v Sloveniji živi v socialni izključenosti - očitno odloča minister za finance Dušan Mramor s fanatično mantro o fiskalni konsolidaciji”.

Sprašujejo se, ali je dostojno, da po slabih šestih letih od sprejema zakona, ki določa, da je osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 evra, osnovni znesek minimalnega dohodka še vedno enak, ter ali je dostojno, “da moramo vprašati, koliko je Slovenija v teh slabih šestih letih privarčevala na najrevnejših”.

Ob dnevu dostojnega dela so se oglasili tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, kjer opozarjajo na vse slabši položaj prekarnih delavcev, ki so brez potrebne pravne zaščite ter brez potrebnih informacij, kam se zateči po pomoč.

V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju po podatkih statističnega urada 924.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 762.000 zaposlenih, 119.000 samozaposlenih in 43.000 pomagajočih družinskih članov.

Med zaposlenimi je bilo takšnih s polnim delovnim časom skoraj 91 odstotkov, s krajšim pa 9,1 odstotka. Prek študentskih servisov je delalo 31.000 prebivalcev Slovenije, prek agencij za zaposlovanje pa 11.000.

V kategoriji samozaposlenih jih 89,1 odstotka dela polni delovni čas, preostala desetina pa manj. Na statističnem uradu na grobo ocenjujejo, da je med vsemi samozaposlenimi 6000 ekonomsko odvisnih, se pravi ne zaposlujejo delavcev, pretežno delajo le za eno stranko in sicer v prostorih te stranke.

V zadnjem času je zaradi predloga sindikatov, da bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za neugoden delovni čas, v ospredju tudi ta. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 37.000 delavcev, od tega pibližno 8.000 v javnem in 29.000 v zasebnem sektorju.

Ob teh podatkih na statističnem uradu opozarjajo, da za zdaj prekarni delavci niso definirani, ponavadi pa se izraz uporablja za tiste, ki imajo nestalne oziroma negotove zaposlitve, predvsem agencijske delavce in tiste, ki delajo prek študentskega servisa, tiste, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi samozaposlene, ki imajo sicer status samozaposlene osebe, vendar je njihova organizacija dela podobna tisti, ki velja za zaposlene. A imajo takšni samozaposleni večje težave z bolniško odsotnostjo in dopustom, ki nista plačana.

STA

---