Grčija je v preteklosti bankrotirala že štirikrat

Grčija je tik pred novim bankrotom, a med državami, ki so morale v preteklosti razglasiti plačilno nesposobnost, nikakor ni osamljena. V preteklosti so že bankrotirale skoraj vse države, tudi večkrat. Pogosto so bile za plačilno nesposobnost krive vojne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

> Grčija

Grčija je doslej bankrotirala že štirikrat. Dejansko je prvič bankrotirala leta 1827, preden je bila leta 1830 oblikovana moderna Grčija. Drugi bankrot je sledil leta 1843. Leta 1893 se je zgodilo še enkrat, ko so strmoglavile svetovne cene ribeza, njenega glavnega izvoznega proizvoda. Po veliki depresiji je Grčija klonila še četrtič leta 1932.

Grčija je Evropo znova zamajala leta 2010. Državo sta takrat pred zlomom s posojilom rešila območje evra in Mednarodni denarni sklad (IMF), so se pa morali delu svojih terjatev v okviru dogovora o drugem programu pomoči odpovedati zasebni upniki.

Svojih obveznosti skozi zgodovino niso bile sposobne poravnati tudi številne druge države. Angleški kralj Edward III, na primer, že leta 1345 ni poplačal dolgov iz stoletne vojne. Na Kitajskem so prvi bankrot zabeležili leta 1425, sledila sta še dva (1921 in 1939). Španija je v 16. stoletju bankrotirala trikrat. V času izbruha francoske revolucije je bila Francija pod kraljem Ludvikom XVI dejansko insolventna. Avstrija je bankrotirala leta 1811, Danska ji je sledila če dve leti. Primerov je še zelo veliko.

> Argentina

Argentina je nazadnje bankrotirala v letih 2001 in 2002. Za to je bilo krivih več dejavnikov - krepitev dolarja, na katerega je bil vezan argentinski peso, brazilska devalvacija reala, ki je tuje investicije preusmerila v Brazilijo, ter vse večji javnofinančni primanjkljaj. Nazadnje je posojilo državi zavrnil še IMF.

Vsi odnosi z upniki iz tistega obdobja sicer še niso razrešeni. Argentina tako kljub odločitvi ameriškega sodišča lani ni želela poplačati manjšega dela zasebnih upnikov. Buenos Aires vztraja, da tega ni dolžan storiti.

> Nemčija

Nemčija je bankrotirala po prvi in drugi svetovni vojni. Upniki so državi velik del dolgov odpisali v letih 1924, 1929 in 1932 ter leta 1953 v okviru večstranskega londonskega dogovora. Prav zadnje dejstvo je v svojih pozivih za podobno konferenco o odpisu grškega dolga največkrat uporabljala trenutno vladajoča Siriza.

> Islandija

V primeru Islandije je vprašanje, ali je šlo za bankrot. Brez denarja so leta 2008 ostale islandske banke, država pa jamstev ni želela prevzeti na svoja ramena. Vseeno je država z le približno 320.000 prebivalci zamajala Evropo.

STA

---