Češnje že gredo za med

Glede na to, kako kaže v tem trenutku, stroka ocenjuje, da bo iz vseh vrst nasadov češenj po Sloveniji letos mogoče nabrati okoli 3000 ton rdečega sadeža. Torej bo letina po količini povprečna, predvidevajo poznavalci. Dobra novica: povpraševanje šol po domačem sadju je vse večje, pravi Liljana Brajlih iz socialnega podjetja Moja Štacuna.

Na novogoriški tržnici češnje češnje vse bolj polnijo stojnice.  Foto: Veronika Kravos
Na novogoriški tržnici češnje češnje vse bolj polnijo stojnice.  Foto: Veronika Kravos

SEVERNA PRIMORSKA > Po podatkih Sadjarskega centra Bilje pri novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu je v Sloveniji danes približno 170 hektarjev intenzivnih nasadov češenj (neto površina), od tega več kot dve tretjini na Primorskem. Hkrati je ta sadna vrsta zastopana v ekstenzivnih nasadih oziroma kot posamično drevo in teh je kar veliko, razlaga vodja centra Nikita Fajt. Ocenjuje, da “lahko letos iz intenzivnih nasadov v vsej državi pričakujemo dobrih tisoč ton češenj, iz ekstenzivnih pa okoli 2000.”

Kaže na povprečje

Kajti vreme je bilo doslej to pomlad dokaj ugodno za “povprečno letino,” pojasnjuje Fajtova. In dodaja: “Tik pred cvetenjem je na posameznih mestih, na nižjih legah zgornje Vipavske doline, bila tudi pozeba, na spodnjem Vipavskem, kjer so bile temperature nekaj višje, pa je le izjemoma naredila škodo na izpostavljenih lokacijah in še to na spodnjih delih krošenj.” Zdaj pa bi po njenih pojasnilih intenzivni nasadi češenj, posebej na tako imenovanih šibkih podlagah in na lažjih tleh, že potrebovali namakanje. Razlogi so nadpovprečno topel april, veter in malo padavin. “Žal večino nasadov, 83 odstotkov, ni namakanih,” dodaja.

Jasno pa ja, da bo veliko odvisno od vremena v prihodnjih dneh, oceno zaključuje Fajtova. In opozarja, naj bodo “pridelovalci pozorni na zaščito dreves pred češnjevo muho in plodovo vinsko mušico, zlasti srednje poznih in poznih sort. Opazili pa smo, da se je plodova vinska mušica, ki povzroča črvivost, posledično pa tudi gnilobo češenj, ponekod pojavila tudi že na zgodnjih sortah češenj.”

Res je sicer, da so s Primorske, posebej z Goriškega, na začetku 20. stoletja daleč naokrog romale znatno manjše češnje, kot jih trg hoče danes, je povedal Drnovšček. A med drugim si bile tiste sorte bolj obstojne, predvsem pa je bilo pridelka znatno več. Sogovornik in Fajtova govorita o 9000 tonah.

Trg zahteva vse debelejše češnje

Da za zdaj dobro kaže, soglaša briški sadjar Jordan Drnovšček iz Vedrijana, ki mu češnje prinašajo velik del prihodka. “Toda dokler ni denarja v žepu, tudi češenj ni,” je z ljudsko modrostjo ponazoril, da je treba biti z napovedmi previden do zadnjega. “Dež ob koncu tedna je naredil nekaj škode, a ne veliko, že plohe, napovedane za te dni, pa so lahko bolj nevarne,” je povedal Drnovšček. Po njegovih razlagah na splošno velja, da pridelku najbolj škoduje dež ob toplem vremenu v dneh, preden češnje dozorijo. Ker takrat se najprej napolnijo z vodo in nato počijo.

Sicer pa češnje s svojih 1500 dreves oziroma treh hektarjev nasadov prodaja tako, kot je za običajno: sam. A ne odvaža jih na “navadne” tržnice, marveč na veletržnico v Ljubljano, kjer jih vzamejo mali trgovci in gostinci. Pomembno je predvsem, da so češnje debele, pravi Drnovšček.

V preteklosti je skušal doseči tudi dogovore z večjimi trgovci, a ni šlo zaradi cen, ki bi jih iztržil, in zaradi prevelikih količin, ki so jih naenkrat hoteli trgovci. Češenj namreč nima kje skladiščiti, in podobno velja še za katerega sadjarja. A če bi bili bolj povezani, bi lahko marsikaj dosegli, tudi boljše odkupne cene, kakor tudi opremo za pripravo sadja ta trg, kot sta sortirna linija in pakirnica, ocenjuje Fajtova.

Kar 51 odstotkov intenzivnih nasadov češenj na Primorskem je v Brdih, sledijo zgornja Vipavska (26 odstotkov), spodnja Vipavska (13), slovenska Istra (11 odstotkov) in ostali predeli. Obnova nasadov se v zadnjih petih letih giblje od treh do osem hektarjev na leto, v zadnjih 15 letih pa je bila največja v letu 2000 (deset hektarjev). Interes za obnovo je v povprečju večji kot v desetletju 1990 - 2000.

Če bi jih bilo več ...

In morda bi to kaj pripomoglo tudi socialnemu podjetju z Goriškega Moja štacuna, ki ga vodi Lilijana Brajlih, ki kupuje in prodaja sadje in zelenjavo vseh vrst po za pridelovalce čim bolj pravičnih cenah ter oskrbuje zlasti osnovne šole in vrtce v zahodni in osrednji Sloveniji. Brajlihova namreč med drugim pojasnjuje, da je na ravni celega šolskega leta povpraševanje po slovenskem sadju in zelenjavi večje, kot uspe pridelkov dobiti na kmetijah, in primanjkuje tudi na ekološki način pridelanih.

Dosedanja opažanja kažejo na dobro letino marelic in povprečno pri breskvah. Tudi pri teh vrstah je in bo treba dobro izvajati zaščito dreves pred boleznimi in škodljivci, sicer lahko pričakujemo probleme s kakovostjo plodov, je povedala Fajtova.

Glede odkupa češenj v Moju štacuni je Brajlihova pred dnevi, ko je šele začela trgovati z njimi, dejala: “Že zdaj so češnje krasne, debele tudi 2,5 centimetra, doslej pa smo jih odkupili v glavnem od briških sadjarjev, danes pa so nas klicali tudi iz Vipavske doline, da so zrele.” Tisti dan je dostavno vozilo Moje štacune “obredlo” devet lokacij, kamor je peljalo sadje in zelenjavo, od tega šestim šolam in vrtcem.

In ob tem je Brajlihova povedala ugotovitev, ki je za kmete lahko le dobro. V šolah in vrtcih se po njenih ocenah dogajajo pozitivne spremembe in vse bolj naročajo različne pridelke iz bližine in obrane sveže. Torej ravno takšne, kot so tudi češnje primorskih pridelovalcev. AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano