Kulturniki med proračuni in razpisi

V ljubljanskem Kinu Šiška je pred dnevi potekal posvet o centralizaciji oziroma decentralizaciji kulturne politike v organizaciji Društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija, Kina Šiška in revije Razpotja, ki jo izdaja Društvo humanistov Goriške.

Nevladne kulturne organizacije opozarjajo na podrejen položaj, ki ga imajo v primerjavi s proračunsko financiranimi 
javnimi zavodi.
Nevladne kulturne organizacije opozarjajo na podrejen položaj, ki ga imajo v primerjavi s proračunsko financiranimi javnimi zavodi. 

LJUBLJANA >Posveta so se s primorskega konca udeležili Borut Jerman iz koprske Pine, Neda Bric Rusjan, v.d. direktorice SNG Nova Gorica, in Miha Kosovel, odgovorni urednik revije Razpotja.

Po besedah Boruta Jermana je Koper menda četrta najbogatejša občina v državi, pri čemer za kulturo iz občinskega proračuna letno namenja približno sedemdeset tisočakov. Izpostavil je, da se Kulturno izobraževalno društvo Pina že mnogo let večinsko financira iz naslova evropskih projektov. Opozoril je na lagodno obliko delovanja redno financiranih javnih zavodov v primerjavi z nevladnimi organizacijami ter na plodne in kreativne rešitve, do katerih bi lahko prišlo, če bi se javni zavodi in nevladne organizacije v regiji bolje povezali. Občina Koper je sicer edina mestna občina, ki nima sprejetega zavezujočega lokalnega programa za kulturo (določa ga nacionalni program za kulturo).

V nasprotju z Mestno občino Koper ga je Nova Gorica sprejela, a, kot je poudaril Miha Kosovel, ta še ne pomeni kakšnih vsebinskih smernic za lokalno kulturno politiko. Po Kosovelovih besedah se pri pripravi programa občina ni posvetovala z nevladnimi ali z vladnimi organizacijami. Urednik Razpotij je izpostavil še, da gre v primeru Nove Gorice za odpiranje navzven, torej onkraj meje, pri tem pa lokalna kulturna politika čezmejnega sodelovanja ne šteje kot dodano vrednost pri prijavah nevladnih organizacij na občinske razpise.

Drugi problem, ki ga je izpostavil Kosovel, je zapostavljenost regionalnih kulturnih središč pri razdeljevanju sredstev na ministrstvu za kulturo. Kar 91 odstotkov prijavljenih programov in projektov na nacionalni ravni je bilo menda odobrenih in financiranih za izvajanje v Ljubljani.

Ob tem je opozoril tudi na problem publike, ki je v Ljubljani ne manjka in je že ustrezno profilirana, medtem ko jo je v regionalnih središčih, konkretno v Novi Gorici, za vsak posamičen dogodek ali za program potrebno ustvarjati.

Po besedah Nede Bric Rusjan je eden ključnih problemov, ki ga prepoznavajo v SNG Nova Gorica, ignoranca regionalnega kulturnega dogajanja s strani centralnih medijev, četudi kulturno umetniške vsebine nastajajo v institucijah državnega pomena.

ANJA BAJDA


Najbolj brano