Srečko v vesolje

“Ena, dva, tri,” so vzkliknili sežanski dijaki in v stratosfero poslali sondo z imenom Srečko v vesolje. V več kot dveletnem projektu so dijaki in zdaj že bivši dijaki izdelali sondo in jo včeraj poslali več kot 30 kilometrov visoko v nebo. Balon je na tej višini počil in sonda se je vrnila na Zemljo.

Na sondo, v kateri so merilci, so dijaki privezali padalo in 
balon helija. Foto: Petra Mezinec
Na sondo, v kateri so merilci, so dijaki privezali padalo in balon helija. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > “Tako kot je bilo predvideno, je najprej zavila proti Italiji, nato pa se je pričela vračati. Zdaj je na 6000 metrih,” so dijaki še s prostim očesom spremljali pot sonde in upali, da se bo dvignila vsaj še za 20 kilometrov.

Po nekaj minutah so lahko pot spremljali le še prek programa, ki je vsako minuto pošiljal natančne podatke o lokaciji. Lov na sondo se je začel.

“Spusti balonov v svetu niso nič novega, a zanimivo je, da je veliko možnosti, kako to izvesti; vsak se lahko s svojimi znanji vključi v tak projekt,” je povedal pobudnik izziva Črt Gorup.

Uroš Borjančič, profesor fizike v Šolskem centru Srečka Kosovela, je bil nad idejo takoj navdušen in delo se je začelo.

V dobrih dveh letih so dijaki pridobili veliko znanja s področja fizike, računalništva, astronomije in elektrotehnike, od sonde pa si obetajo tudi veliko podatkov za nadaljnjo analizo. “Pridobljene podatke bomo obdelali in se iz njih naučili, kako se spreminjajo atmosferski parametri skozi višino. Zanima nas, kaj se dogaja na nebu. Podatke bomo tudi objavili na naši spletni strani. Vse zato, da dijaki dobijo občutek, kaj se dogaja v različnih plasteh atmosfere, saj si jo zelo težko predstavljamo,” je povedal Borjančič in dodal: “Za širšo javnost pa bo verjetno najbolj zanimiv posnetek iz zraka, ki ga bo posnela kamera.”

V projekt je bilo aktivno vključenih približno 20 dijakov, nekateri od njih so sedaj že na fakulteti in so prav zaradi spusta sonde spet prišli v domače kraje.

Čeprav so podobni projekti že potekali drugod po Sloveniji, je sežanska posebnost, da so dijaki samostojno izdelali celotno senzoriko in sprogramirali senzorje. S tem so prihranili in se še več naučili.

Dijakom je pomagal še tretji mentor, Damjan Šonc s Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je bil nad dijaki navdušen: “Gre za zahtevno delo, ki celo presega znanje nekaterih študentov na fakulteti. Bistvo pa je, da je mladim projekt vzbudil zanimanje za raziskovanje.”

Po tem, ko so sondo, opremljeno s helijevim balonom in padalom, poslali v nebo, so jo budno spremljali s pomočjo računalniškega programa. Po predhodnih meritvah naj bi balon poletel približno 30 kilometrov v atmosfero, tam počil in padel na Zemljo v bližini Kočevja.

Iskanje natančne lokacije se je izkazalo za zahteven zalogaj. “Pri spustu sonde smo izgubili signal, zato smo morali na podlagi znanih podatkov preiskati teren. Sondo smo našli severovzhodno od Snežnika, tik ob hrvaški meji,” je po nekaj urah iskanja zmagoslavno sporočil Borjančič.

A sonda se v Sežano vseeno še ni vrnila. Pristala je na 15-metrskem drevesu, zato se bodo ponjo vrnili v prihodnjih dneh.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano