Pisatelji vseh dežel

V Grgarju običajno 14. aprila, ko se je tam rodil Vladimir Pavšič - Matej Bor, berejo poezijo. Tokrat pa je bilo še posebej slovesno, saj so branju pridali še odkritje informacijske table, ki Mateja Bora postavlja na Slovensko pisateljsko pot. In je prva točka poti v novogoriški občini.

Grgarski otroci odkrivajo tablo informacijsko tablo Slovenske pisateljske poti, na kateri je tudi 
pikica, ki označuje Grgar, edino točko  pisateljske poti v novogoriški občini. Foto: Klavdija Figelj
Grgarski otroci odkrivajo tablo informacijsko tablo Slovenske pisateljske poti, na kateri je tudi pikica, ki označuje Grgar, edino točko pisateljske poti v novogoriški občini. Foto: Klavdija Figelj

GRGAR > Slovenska pisateljska pot bo kot transverzala povezovala rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in delali slovenski pisatelji, spominska obeležja in središča literarnih dogajanj od Istre do Prekmurja in od Koroške do Bele Krajine. Pobudnik in glavni nosilec je Društvo slovenskih pisateljev, ki projekt vidi kot spomeniški, knjižni in medmrežni, z njim želi povezovati slovensko literarno zapuščino in na sodoben način predstaviti slovenske pisateljev.

Matej Bor se je tako kot prvi v novogoriški občini v teh dneh pridružil mnogim slovenskim in primorskim pisateljem, ki na zahodu tvorijo pot od Vrsnega (Simon Gregorčič) preko Trčmuna (Ivan Trinko), Mosta na Soči (Ivan Pregelj), Zakojce (France Bevk), Slapa ob Idrijci (Ciril Kosmač), Goriških brd in Medane (Alojz Gradnik), Vipavske doline z Ajdovščino (Danilo Lokar), Vipavskega Križa (Janez Svetokriški), Nabrežine pri Trstu (Igo Gruden), na Kras in v Tomaj (Srečko Kosovel) do Trsta (Vladimir Bartol) ter proti notranjosti v Gornje Vreme (Bogomil Magajna), na Prem (Dragotin Kette) in grad Kalec v Zagorju pri Pivki (Miroslav Vilhar).

Pobudo za uvrstitev Mateja Bora (1919-1993) na Slovensko pisateljsko pot je dala slavistka in literatka Marija Mercina, ki je v svojem nagovoru poleg Bora izpostavila še enega pomembnega “Novogoričana”, to je Dušan Pirjevec, slovenski literarni zgodovinar in teoretik. Pri pripravi grgarskega dogodka odkritja table in branja poezije pa so skupaj stopili Bralni klub Grgar, Društvo slovenskih pisateljev in Turistična zveza Nova Gorica.

V Grgar je ob tej priložnosti prišel tudi Igor Likar, vodja projekta Slovenska pisateljska pot v Društvu slovenskih pisateljev. Ker gre za projekt, ki naj bi domačije slovenskih pisateljev povezal do leta 2020, smo ga povprašali, kako živi projekt v tem trenutku. “To je projekt, ki šele nastaja, je rastoč in je sam sebi orodje, znotraj njega se tako razvijajo posamezne vsebine. Začeli smo z naborom avtorjev, izdali smo vodnik, ki mu bo sledil dodatek z očeti jezika od Pleteršnika, Škrabca dalje, in s kritiki, literarnimi zgodovinarji. Nastaja spletna stran, vključili bi radi tudi filmske vsebine in druge medije,” pravi Likar in še doda, da so nekatere lokacije zelo dobro vzdrževane in tudi obiskane, so pa tudi kraji, kjer je treba prepoznavnost šele ustvariti.Vse skupaj bi radi povezali pod skupno blagovno znamko in jo vpletli v lokalne kulturne turistične ponudbe. “V muzealstvu je bilo veliko že narejenega, obstaja 18 že prepoznavnih poti, med njimi je uveljavljena Jurčičeva, pa Meškova in nenazadnje Gregorčičeva pot na Gradišču, ki jih je potrebno samo priključiti in povezati s skupnemu projektu.” meni Likar.

Na vprašanje, ali bodo uresničili idejo s počivalniki pred domačijami pisateljev, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj, Likar odgovarja: ”Seveda, ideja gre na pot. Počivalniki bodo namenjeni obiskovalcem, da prisluhnejo mislim in besedam pisateljev. Projekt ta hip nima svojih sredstev in prav veseli smo, da ga je ministrstvo za kulturo prepoznalo kot pomembnega in razvojnega ter nas vključilo v financiranje ter da so nas podprle vse slovenske razvojne agencije. Tako bomo lahko shodili.”

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano