Vino vstopa v navodila za zdravo življenje

“Refošk predstavlja našo zgodovino,” je ob uvodu v sobotni posvet, s katerim se je začela prireditev Refuscus Mundi - Svet refoška, dejal Boštjan Zidar, glavni enolog v kleti Vinakoper. Je v njem tudi prihodnost? Odgovori strokovnjakov mu tega mesta ne odrekajo.

Dr. Klemen Lisjak in Claudio Fabbro Foto: Sašo Dravinec
Dr. Klemen Lisjak in Claudio Fabbro Foto: Sašo Dravinec

Povezovalec Claudio Fabbro, agronom in dober poznavalec vinskega sveta v Furlaniji Julijski krajini, je med pregledom podatkov o vinogradih in hektarjih v tej deželi ugotavljal, da srce morda bije za stare sorte, denarnico pa polnita predvsem sivi pinot in glera (za peneči prosecco), ki sta v zadnjem desetletju veliki prodajni uspešnici. Pa ne samo to: pridelovalci se odrekajo vinorodnim okolišem in se raje sklicujejo na deželno vino “treh Benetk” (IGT delle Venezie), saj imajo med nepoučenimi pivci Benetke večjo sporočilno vrednost kot Lison, Grave, Annia ali celo Collio. Vendar, je zaključil, v posameznih deželah že začenjajo spoznavati lepoto refoškov, dobrih spremljevalcev jedi iz zakladnice krajevnega izročila, zlasti suhomesnatih izdelkov, sira in divjačine.

Trta potrebuje vinogradnikovo senco

Dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani je v nadaljevanju predstavil nekaj izsledkov čezmejne študije o polifenolnem potencialu sorte refošk in vina teran na Krasu, ki je potekala v okviru projekta Agrotur. Raziskovalci so pridobili goro podatkov, katerih edina “hiba” je, da je spremljanje potekalo relativno kratek čas. Raziskovalce je predvsem zanimalo, kako se redčenje listne mase in/ali grozdja odraža v strukturi nizkomolekularnih (“grenkih”) in visokomolekularnih (“sladkih”) taninov, primerjali pa so tudi različne lege, načine vzgoje in odzivanje trte na vodni stres, torej pomanjkanje padavin. Zaključek je - pričakovan. Trta potrebuje za dobro rast vinogradnikovo senco, torej kar precej dela za pravilno usmerjanje rasti in pridelka, istočasno pa mora nekoliko trpeti. V takih pogojih razvija obrambne mehanizme, ki so na koncu koncev tisto, kar ljubitelji vina iščejo v žlahtni kapljici.

Sorodstvene vezi v vinskem svetu

Profesor Enrico Peterlunger je potrdil, da je imel Claudio Fabbro prav, ko je izpostavil, da refošk ni eden sam, ampak jih je več. Sodobna ampeleografija je z analizo genetskih vzorcev dokazala, da fenotipska podobnost ne dokazuje dejanskih sorodstvenih povezav. Italija in Francija sta v zadnjih letih vložili 13 milijonov evrov, da bi določili genetski podpis vinske trte. Ker je bilo med 1005 priznanimi sortami nekaj takih, ki jih je ločilo le ime, je na koncu ostalo 745 enkratnih genotipov. Raziskovali so na 34-o mikrosekvenco (SSRs) in izrisalo se jim je 74 celovitih pedigrejev. “Nekatere povezave so bile vse prej kot pričakovane,” je povedal in orisal primer refoška. “Refoscone in refosco iz Fojde (Refosco di Faedis) sta ena in ista sorta, ki pa ni v neposrednem sorodu z refoškom z rdečim pecljem. Zato pa je naš refošk sorodnik v drugem kolenu s fumatom, berzaminom, nebbiolom in teranom (kot sorto), preko njih pa s pinotom in verduzom, v več kot v drugem kolenu pa s pikolitom in schiavo oziroma vernatschem, sorto iz Tridenta,” je našteval Peterlunger.

Vino za zdravje

Posvet je zaključil profesor na Univerzi v Padovi dr. Fulvio Ursini, ki je govoril o rdečih vinih kot protagonistih sredozemskega načina življenja. Obregnil se je ob občasno objavljanje podatkov o škodljivosti vina, ki nima nobene znanstvene osnove. “Resnica je povsem drugačna in letos bo prvič v zgodovini zapisana v navodilih za zdravo življenje, ki jih letno pripravlja ameriško ministrstvo za zdravje: pitje alkohola v zmernih količinah zdravju koristi,” je med drugim povedal doktor medicine in biokemije.TONI GOMIŠČEK


Najbolj brano