Jadranske reke niso velika grožnja

Kljub več poplavam v zadnjih letih območje Istre oziroma širše povodje Jadranskih rek ni zelo poplavno ogroženo. Za to območje niti ni izdelanih ocen ogroženosti, prav tako niso predvideni večji regulacijski ukrepi na vodotokih. Da bi preprečili poplave, pa bi bilo treba vodotoke redno vzdrževati, za kar pa država namenja vse manj denarja, so ugotavljali udeleženci okrogle mize o poplavah, ki so jo pripravili na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

KOPER > “Pred desetimi leti smo imeli na našem območju tri vzdrževalne skupine s po osmimi ljudmi, ki so vse leto delale na vzdrževanju rek. Poleg tega je bila še vsaj pol leta na terenu skupina, ki je skrbela za zmanjševanje erozijskih pojavov v povirju rek. Če to primerjamo z današnjimi razmerami, ko denarja za vzdrževanje skoraj ni, je jasno, zakaj so vodotoki takšni, kot so,” o vzdrževanju rek in potokov pravi Boris Peroša z oddelka za povodje jadranskih rek z morjem na agenciji za okolje. Večji regulacijski ukrepi na vodotokih v Istri sicer niso predvideni, je dejal.

Ker strug rek ne čistijo redno, morajo zato pri vzdrževanju sekati tudi 10 ali 20 let stara drevesa, kar je v javnosti deležno kritik. “Nekdo vidi romantično podobo reke, mi pa vidimo oviro, ki preprečuje pot vodi. A voda za določen pretok potrebuje določen pretočni profil,” še pravi Peroša.

Več poplav bo spomladi

Ko pa v nekaj dneh padejo večmesečne količine padavin, jih struge kljub vsemu ne morejo zadržati. Jeseni 2010 je tako Rižana dosegla pretok 153 kubičnih metrov na sekundo; prejšnji najvišji pretok so na reki izmerili leta 1980, ko je vsako sekundo steklo 90 kubičnih metrov, je navedla dr. Valentina Brečko Grubar s Fakultete za humanistične študije.

Ob tem in po številnih poplavah v zadnjih letih imamo občutek, da je poplav vse več. V ozadju teh občutkov pa je tudi statistika, s katero se ukvarja dr. Peter Frantar z oddelka za hidrologijo na ARSO. “Med letoma 1990 in 2000 je bilo mirno, po letu 2005 pa so se poplavni dogodki zgostili. A na nizih, dolgih 30 let, velikih značilnosti ne moremo dokazovati,” pravi. V zadnjih desetletjih so se spremenili sezonski vzorci; zabeležili so več jesenskih poplav, prej je bilo več spomladanskih. “Če pa gledamo klimatske scenarije za naprej, kažejo, da se bodo začele povečevati pomladanske poplave, jesenske bodo stagnirale. Več padavin bo pozimi in spomladi, jeseni naj bi bilo bolj stabilno. Nizke vode poleti pa kažejo na večjo možnost hidroloških suš,” o prihodnosti pravi Frantar.

Nekdaj je poplavilo klet, zdaj lokal

Obala pa je tudi na udaru morja, ki se je v zadnjih 30 letih povišalo za pet do deset centimetrov. Ob tem so v Kopru in Izoli povišali tudi obalo, tako da poplavljanje morja ne povzroča velike škode, pravi dr. Nataša Kolega s fakultete. Največja poplava, odkar merijo višino morja (od leta 1963), je bila leta leta 1969, ko je voda segala 94 centimetrov nad najnižjo točko obale. Zadnja večja poplava pa je bila leta 2008, ko se je morje dvignilo za 72 centimetrov. “Kljub temu večjih težav ni bilo, le v Piranu, kjer je rt zelo nizek in ga ni mogoče zaščititi,” pravi Nataša Kolega.

Ob tem Zvezdan Božič s koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje opozarja, da so nekdaj poplave morja naredile manj škode, ker so imeli ljudje v pritličjih le kleti, zdaj pa so tam stanovanja, trgovine in lokali. O ogroženosti zaradi poplav pa pravi: “Za obalno regijo nimamo izdelane ocene ogroženosti zaradi poplav, iz tega izhaja, da nismo poplavno ogroženi; to je treba gledati v primerjavo z vso Slovenijo. Imajo pa občine posamezne izvlečke ukrepov, kako posredovati, če se kaj zgodi.”

Tudi podobe škod iz drugih delov Slovenije, ki jih posredujejo mediji, največkrat kažejo poplavljene novejše hiše. “Tam sto let ni bilo poplav, ker jih niso občutili, a to zato, ker ni bilo nič zgrajenega,” je dejal Božič. Dr. Gregor Kovačič s fakultete, ki dobro pozna predvsem reko Reko, pa je dodal: “Vodi je treba pustiti prostor. Živimo v državi, kjer lahko uradnik izda gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavnem območju, in za to nihče ne odgovarja.”

Peroša je ob tem napovedal, da bodo zaostrili pogoje za izdajanje vodnih soglasij za posege na poplavnih območjih. Sogovorniki in zbrani pa so se strinjali, da bi morala za celovite študije poplavne ogroženosti poskrbeti država. Zdaj je to prepuščeno posameznim občinam, ki morajo študije priskrbeti v sklopu priprav občinskih prostorskih načrtov. A morje si deli več občin, prav tako se reke ne ustavijo na občinskih mejah.

Še en zadrževalnik ali selitev hiš?

Gregor Kovačič je o območju reke Reke dejal še, da ni hudo ogroženo, kljub temu da ima reka izrazito hudourniški značaj in je razlika med njenim najnižjim in najvišjim pretokom kar ena proti 3200. “Tudi lani, ko so se poplavni dogodki vrstili vse leto, ni bilo ogroženih veliko objektov - sedem stanovanjskih hiš in prav toliko gospodarskih objektov,” pravi Kovačič. Poleg tega so ljudje navajeni poplav na območju, kjer se Reka pogosto razliva iz struge, poplavno varnost pa se je izboljšala konec 70. in konec 80. let z gradnjo akumulacijskih jezer Mola in Klivnik.

O zamisli, da bi v povirju Reke zgradili še en zbiralnik, pa pravi: “Gre za presojo, ali se nam bolj splača zgraditi drag zbiralnik, ki bi rešil nekaj hiš pred konico poplav, ali je bolj smiselno razmišljati o tem, da bi denar namenili za to, da bi najbolj ogrožene hiše preselili.”

HELENA RACE

---