Pot še ni končana

Vse kaže, da se Sloveniji po sprejetju novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih obeta še ena referendumska mrzlica. Nasprotniki napovedujejo zbiranje podpisov, podporniki pa opozarjajo, da po novi zakonodaji ni dopustno razpisati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

LJUBLJANA >Očitno pot do uveljavitve enakih pravic istospolnih parov v primerjavi s heterospolnimi, še ni končana. Po torkovem sprejetju novele, po kateri je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb (in ne več moškega in ženske), se duhovi niso pomirili, temveč, prav nasprotno, še dodatno so se razburkali. Zagovorniki zakona izražajo zadovoljstvo nad ugodnim razpletom v državnem zboru. “To je mejnik v zgodovini človekovih pravic v Sloveniji. Po vseh teh letih se dejansko kaže novo upanje na bolj pravično ureditev. Ta se edina odziva na dejansko družbeno situacijo, kajti istospolne zveze obstajajo in otroci v teh družinah živijo,” je poudarila Tatjana Greif iz društva Škuc. “S to odločitvijo smo pridobili vsi, nihče pa ni ničesar izgubil,” so izpostavili v Združeni levici, ki je bila formalna predlagateljica spremembe.

Nasprotniki novele zakona, zbrani v koaliciji Za otroke gre!, so že takoj napovedali boj proti njeni uveljavitvi. “Posvajanje otrok je največji srž spotike. Pri tem se morajo v ospredje vedno in najprej postaviti koristi otrok, kar s tem zakonom niso,” je v imenu koprskega odbora SDS izpostavila Mojca Hilj Trivič. SDS in NSi, ki sta nasprotovala zakonu, se sicer še nista odločila, ali bi se na morebitnem referendumu V NSi in SDS, kjer novele niso podprli, se o postopkih v zvezi z referendumom še niso odločili.

Prva institucija, ki bi lahko zadržala uveljavitev nove zakonodaje, je državni svet, ki bi lahko vložil veto. Pobudo za odložilni veto lahko vloži že osem državnih svetnikov. V tem primeru bi moral državni zbor še enkrat, tokrat z večino vseh poslancev, potrditi novelo zakona.

Nasprotniki zakona lahko nato z najmanj 2500 podpisi v sedmih dneh po sprejemu zakona vložijo zahtevo za razpis referenduma. Nato morajo v določenem roku zbrati 40.000 podpisov, nakar mora državni zbor referendum razpisati. Če pa meni, da lahko nastanejo protiustavne posledice, preda primer ustavnemu sodišču. To je leta 2012 v podobnem primeru že dopustilo referendum o družinskem zakoniku, a so zdaj okoliščine nekoliko drugačne. Medtem so namreč začele veljati spremembe referendumske ureditve, po katerih referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V tem primeru pa je težko napovedati, kakšna bo odločitev ustavnih sodnikov, napovedujejo nekateri ugledni pravni strokovnjaki. Hkrati bi morala na morebitnem referendumu proti sprejetemu zakonu ob večini udeležencev glasovati najmanj petina vseh volilcev. DES

---