Niso vsega krivi upokojenci

Koalicija je z glasovanjem za rebalans proračuna za letošnje leto prestala prvo resnejšo preizkušnjo. Ali je to znamenje, da imamo naposled vlado, ki bo oddelala svoj mandat do konca, je težko reči. Naj spomnimo: Slovenija je v treh letih z zadnjo, Cerarjevo, dobila že četrto vlado. Prvi izziv so bile pokojnine, na dnevni red pa prihajajo teme, ki bodo sprožale nove, vroče izmenjave mnenj.

Seveda opozicija ne bo imela nič proti temu, da se sesuje neka koalicija, tudi sama bo k temu kaj prispevala, saj se ji bo tako ponudila nova priložnost. V naših primerih pa je bilo vedno tako, da je oblast ukinila samo sebe. Pahorju je leta 2011 nezaupnico v parlamentu izrekel tudi del koalicije, Janšo so po dobrem letu dni vladanja zaradi poročila protikorupcijske komisije zapustili vsi razen NSi, vlado Alenke Bratušek pa je sesul razkol na volitvah zmagovite Pozitivne Slovenije.

Teoretično ima premier Miro Cerar v parlamentu dokaj udobno večino. Če ne pride do kakšnega res izrednega dogodka, se torej tudi njegova vlada lahko zamaje le zaradi trenj v sami koaliciji.

V skladu s slovensko prakso pa je, kot rečeno, že morala čez prvo preizkušnjo. Prav smešno je, da jo je sprožilo nekaj, kar sicer Slovenijo navdaja z upanjem, da se koplje iz krize in pričakovali bi, da bo oblast na tem gradila svojo prihodnost. Gre za napovedano več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast.

V zvezi s tem je predsednik Desusa in zunanji minister Karl Erjavec že pred razpravo v parlamentu o rebalansu proračuna v pogovoru za naš časnik odločno napovedal boj za ohranitev zavez v koalicijski pogodbi. Te so povezane kajpada s pokojninami, ki >naj bi jih v primeru doseganja omenjene rasti proračun oplemenitil s 40 milijoni evrov. Pri tem je vztrajal še dan pred glasovanjem o rebalansu proračuna, pri čemer ni izključil možnosti, da brez spoštovanja omenjenih zavez poslanci Desusa rebalansa ne bodo podprli. Če pade tako pomemben dokument, kot je proračun, pa se stvari lahko resno zapletejo.

Erjavčeve pretnje niso pretirano odmevale. Nenazadnje se je že pred tem moral sprijazniti z znižanjem zneska za regres upokojencem s 40 na 19 milijonov, ves čas pa poudarja, da je politična stabilnost v interesu države in državljanov in da se zavezi zanjo ne more kar odreči. V omenjenem pogovoru je celo dejal, da bi vlada zmogla nadaljevati pot tudi brez Socialnih demokratov (“stranka Mira Cerarja ima z Desusom dovolj moči, da zaključi mandat”). Na koncu se je vse skupaj razpletlo v skladu z realnimi pričakovanji. Erjavec se je zadovoljil s premierjevim zagotovilom, da poglavje o usklajevanju pokojnin ostaja v veljavi in se sprijaznil z dejstvom, da je treba javnofinančni primanjkljaj za letošnje leto zadržati pod tremi odstotki.

S tem pa vprašanje pokojnin še zdaleč ni zaprto. Prihodnje leto se Desus usklajevanju ne bo odrekel, ta tema bo verjetno ponovno aktualna že v bližnji prihodnosti, ob nadaljevanju obravnave izvedbenega zakona za fiskalno pravilo. Erjavec je napovedal, da ne bodo pristali na nič, kar bi za uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračuna zahtevalo nadaljnje siromašenje upokojencev. K tej zadevi svoje zdaj dodajajo še sindikati. Vlada jih je sicer prepričala v skoraj zgodovinski socialni sporazum, a ostali ji bodo večno nadležni sogovornik.

Upokojenci nam bodo nemara očitali, da jim ob vsaki politični zadregi v državi posredno pripisujemo vlogo nekakšnih krivcev zanjo. Ne, saj smo vsi na poti mednje in ne bomo imeli prav nič proti temu, da nam kdorkoli pomaga do varnejše socialne prihodnosti. Ovire do tam so bile postavljene s preteklimi nečednostmi in prav imajo tisti, ki rečejo - če smo vrgli milijarde v propadajoče banke, bomo ja našli tudi tistih nekaj deset milijonov za naše osiromašene upokojence.

V državi ostajajo odprta veliko bolj pereča vprašanja, pri katerih bo politika iskala svoje priložnosti. Pred dnevi se je v javnosti pojavil seznam domnevnih bodočih nadzornikov državnega holdinga. Vladne stranke so za zdaj previdno zadržane, a brez boja za svoje ljudi v ekipi nadzornikov gotovo ne bo šlo. Napovedane so spremembe v upravljanju slabe banke in tudi to bo priložnost za vročo izmenjavo mnenj. Odpira se razprava o strategiji upravljanja državnega premoženja. V zvezi s tem so v koaliciji na eni strani zagovorniki privatizacije, na drugi pa nasprotniki razprodaje državnega premoženja. In tako naprej, do sklepa, da Slovenija tudi z novo silo na političnem prizorišču politično ni ravno stabilna država.

Težko je odgovoriti na vprašanje, ali bi bili v tem pogledu trdnejši ali šibkejši, če ne bi prišlo do tistega poročila protikorupcijske komisije, ki je zrušilo Janševo vlado, a ga je včeraj vrhovno sodišče velelo umakniti.

Upoštevati je namreč treba, da je poročilo odneslo tudi primerljivo močnega Jankovića. Kdo ve, kaj bi se izcimilo ob ohranitvi tedanjih razmerij moči. Po zadnjih volitvah imamo pač to, kar imamo.

DAVORIN KORON

---