Nadstandard želijo ohraniti

V nekaterih zdravstvenih domovih zaradi potreb občanov že zdaj z lastnim denarjem ali s pomočjo občin ustanoviteljic zagotavljajo nadstandardne storitve. Načrtovana reorganizacija nujne medicinske pomoči zato odpira tudi bojazen, da bodo za ohranitev organizacije na isti ravni morali v bodoče sami plačevati še več.

Če v Hrpeljah ne bodo uspeli ohraniti dežurne medicinske pomoči, se bo, potem ko bo država uvedla najbližja urgentna centra v  Izoli in Novi Gorici, odzivni čas za paciente zelo povečal. Še posebno, če bo izpadel še satelitski center v Sežani. Zato si Foto: Lea Kalc Furlanič
Če v Hrpeljah ne bodo uspeli ohraniti dežurne medicinske pomoči, se bo, potem ko bo država uvedla najbližja urgentna centra v Izoli in Novi Gorici, odzivni čas za paciente zelo povečal. Še posebno, če bo izpadel še satelitski center v Sežani. Zato si Foto: Lea Kalc Furlanič

ILIRSKA BISTRICA, HRPELJE > V ilirskobistriškem zdravstvenem domu država financira tako imenovano okrepljeno enoto 1. b službe nujne medicinske pomoči (NMP). Zanjo je po normativu določeno, da čez dan urgentno službo po potrebi zagotavljajo zdravnik in medicinske sestre ob rednem delu v ambulantah, v nujni medicinski pomoči pa so redno zaposleni le vozniki oziroma srednje medicinske sestre v urgentnem vozilu.

Medicinske sestre plačajo sami

Pri nas pa imamo, glede na potrebe, že zdaj nadstandard. Zdravniki čez dan delajo ob rednem delu, dve diplomirani medicinski sestri in štiri srednje medicinske sestre pa ne delajo ob rednem delu, ampak so redno zaposlene v urgentni dejavnosti. Poleg redne ekipe imamo še drugo ekipo v enaki sestavi v stalni pripravljenosti,“ pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojko Mihelj. Kot dodaja, zaposlitev sester v NMP financira zdravstveni dom sam, “ker je za sestre iz ambulant urgentno delo ob rednem delu praktično nemogoče, nesmiselno in neracionalno“. Trem srednjim medicinskim sestram je zdravstveni dom zato omogočil tudi dodatno izobraževanje ob delu.

Dva zdravnika samo v NMP

Od konca lanskega leta pa ima zdravstveni dom v okviru pilotnega projekta okrepljenih ambulant samo v NMP zaposlena tudi dva zdravnika brez specializacije v dveh izmenah prek dneva, ki ju financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. “Delata pod nadzorom mentorjev, naših zdravnikov iz splošnih ambulant, ti pa so s tem v večji meri razbremenjeni dela v NMP ob rednem delu v ambulanti in odsotnosti zaradi tega,“ poudarja Mihelj. Tudi v Ilirski Bistrici imajo, podobno kot v Postojni, torej na ta način čez dan organizirani dve ekipi za NMP. “Za to imamo z nad standardom, ki določa eno vozilo za nujne reševalne prevoze, pri nas tudi dve ustrezno opremljeni urgentni oziroma reanimacijski vozili in še tako imenovan zdravniški avto za posredovanje na terenu.

Bi moral zdravstveni dom v primeru, da Ilirska Bistrica ob reorganiziciji NMP ne bi dobila tako imenovanega satelitskega urgentnega centra, enak standard torej zagotoviti s še več lastnega denarja oziroma s pomočjo ustanovitelja?

O možnosti, da ne bi imeli satelitskega urgentnega centra v Ilirski Bistrici niti ne razmišljamo, saj to, kot tudi zagotavljanje lastnih sredstev, ni in ne bo sprejemljivo,” je odločen Mihelj.

V Hrpeljah bi radi dežurno službo ohranili

Satelitski center želijo ohraniti tudi v Sežani, saj sedanji center nujne medicinske pomoči, ki pokriva široko zemljepisno območje štirih občin Sežane, Komna, Divače in Hrpelje-Kozine, kakor poudarja direktorica Zdravstvenega doma Sežana Tadeja Pogačnik Godnič, dobro deluje. Vendar, dodaja Pogačnik Godničeva, “prepričani smo, da bodo, da če se ta mreža nujne medicinske pomoči z uvedbo novega sistema, ki ga pripravlja država, podre, odzivni časi urgentne medicinske pomoči večji, česar pa si res ne želimo.”

Še manj si takih zagat pri zdravstveni oskrbi želijo v Hrpeljah, kjer deluje dežurna služba, ki za nujne primere v divaški in hrpeljsko-kozinski občini poskrbi ponoči in ob koncih tedna. “Ker je tudi ta služba nadstandard, ki ga plačujeta Občini Divača in Hrpelje-Kozina, nam grozi njena ukinitev, česar pa si ne moremo dovoliti,” je na zadnji seji občinskega sveta opozorila hrpeljsko-kozinska županja Saša Svetelšek Likavec. In dodala, da bodo napeli vse sile, da bi to dežurno službo ohranili. “Na našem območju imamo velike potrebe po nujni zdravstveni oskrbi, saj tečejo čezenj avtocesta, železniška proga, tranzitna cesta med Trstom in Reko in tunel, beležimo veliko prometnih nesreč, na kar opozarjajo tudi naši gasilci, ki morajo večkrat vskočiti na pomoč,” še navaja županja. Ter ob tem spomni še na starostno strukturo prebivalstva - na velik odstotek starejših prebivalcev, kroničnih bolnikov - in na velik obseg območja (197 kvadratnih kilometrov) ter široko mrežo lokalnih cest in na nedostopnost krajev z javnim prevozom.

Dve možnosti za ohranitev?

Kakšne so možnosti, da v Hrpeljah ohranijo svojo dežurno službo? “Pogovarjati se bomo morali z ministrstvom, saj jo polovico sofinancira ,” odgovarja Svetelškova. “Olajševalna okoliščina bi bila za nas še , da bi si strošek zanjo delili še z občinama Sežana in Komen, kar se dogovarjamo že od lanskega marca, a se župani še nismo uskladili,” dodaja. O tem, da bi po uvedbi novosti le občine plačevale hrpeljsko dežurno ambulanto, pa se še niso pogovarjali.

Direktorica Pogačnik Godničeva o stroških za dežurno službo v Hrpeljah pove, da jih polovico krije zavod za zdravstveno zavarovanje, polovico pa občini Divača in Hrpelje-Kozina, od tega slednja 77 odstotkov, divaška pa 23 odstotkov; skupaj plačujeta 64.000 evrov na leto.

VERONIKA R. ŽENKO, LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano